Kot terenska babica je v 36 letih dela na Goričkem na svet pomagala okrog 800 otrokom. Tudi, ko se je upokojila, je ostala velika humanistka in pomaga pomoči potrebnim, ustvarjalna pa je tudi sicer: postavila si je leseno brunarico, zasadila travniški sadovnjak, obdeluje velik zelenjavni vrt in živi z naravo. 

Čeprav je imela težko otroštvo, je vzljubila delo z ljudmi, zlasti otroki. Potem, ko je po kmetijski šoli v Rakičanu končala še babiško šolo v Ljubljani in se zaposlila v murskosoboškem zdravstvenem domu, je po nekaj mesecih dela v mestu in okolici zaprosila za prememstitev na teren, "med preproste ljudi," kot pravi. Med Goričanci je preživela celih 36 let in spoznala marsikaj lepega, pa tudi žalostnega.