Čeprav je koruza glavna sestavina za obrok v krmi za prehrano živali – najbolj prašičev, jo večina seje za krmo. A ker se delež rejnih živali zmanjšuje, vse več pridelka konča na trgu. Od leta 2010, ko je znašal delež v prodaji manj kot petina vsega pridelka, je prodaja v strmem porastu. Kljub količinsko eni najslabših letih lani, ko smo je v Sloveniji pridelali slabih 280 tisoč ton, smo prodali že skoraj polovico vsega pridelka.

Koruza je tudi pri nas najbolj razširjena poljščina, saj skupaj s tisto za silažo letos že zavzema 40 % vseh njivskih površin; med vsemi žiti pa že  skoraj 45-odstotni delež. Ker je s tehnološkega vidika med najmanj zahtevnimi poljščinami, ki je zadnjna leta dobro obrodila in so bile zanjo solidne odkupne cene, se v našem kolobarju krepi.

Odprte škarje med letino in ceno vodijo v pogubo

Njen bruto prihodek je bil do lani visok, saj je že skoraj pri povprečni letini presegal 2.000 evrov, kar lahko pripišemo le redkim poljščinam. Če pa je znašal pridelki v zrnju še več, je bil prag pokritja stroškov še bolj presežen. Seveda govorimo o intenzivni kmetijski pridelavi, kjer koruzo kmetje prodajo na trgu.  Z več kot prepolovljeno odkupno ceno za tono – z 230 evrov na 110 evrov ob 25 % vlagi zrnja oziroma s 305 na 150 evrov pri suhi, se je letos plošča za obrnila za 100 %. Z njo pa tudi izguba ali dobiček po toni ali hektarju. Z visoko lastno ceno se draži tudi krma, kar bodo živinorejci težko unovčili tudi v višjih cenah mleka ali mesa.

Še lani je bila odkupna cena zrnja koruze rekordno visoka, a so bili pridelki zaradi suše rekordno nizki. Letos bo ravno obratno.

Agrarni ekonomisti vedo povedati, da je dobra tista letina, kjer presežemo prag pokritja stroškov. Tega z nizkim hektarskim pridelkom ni mogoče nikoli doseči, niti z nizko odkupno ceno.

Ob tako občutnih porastih stroškov, kakor smo jim priča zadnja leta – to priča tudi za več kot 70 % povečana stroškovna cena, se noben ne bi strinjal, da bi zaslužil enako kot pet let nazaj. A ker se je odkupna cena letos vrnila na raven leta 2018, se letos dogaja prav to. V pridelavi koruze smo letos priča dejstvu, da bodo tisti, ki jo bodo prodali na trgu, zabeležili rekordno izgubo.

Na resni preizkušnji

Po nekaj letih relativno visokega pokritja proga stroškov – pa tudi izgube po hektarju zaradi visokih pridelkov in vzdržnih lastnih cen –  niso bile tako pogubne, se tudi v pridelavi koruze v Sloveniji vračamo v trdo realnost. Najslabšo doslej. Da bi izničili vpliv visokih pridelovalnih stroškov na eni strani in nizkih odkupnih cen na drugi, imamo samo dve možnosti: ali povečamo hektarski pridelek (zaradi vse pogostejših vremenskih ujm, ki nam kroji letine, bo to težko dosegljivo), ali pa povečamo njeno potrošnjo doma. Če nimamo lastne črede, je tudo to misija nemogoče.

 Zaradi več kot prepolovljene odkupne cene glede na lani bo letos dohodkovnost koruze na najnižji točki zadnjih let.

Za tono suhe koruze je pridelovalec ob hektarskem pridelku 10 ton zabeležil

+ 59 evrov leta 2022

-110 evrov leta 2023

(1)     Ob pridelku 10 t/ha (do 2014 pri pridelku 9 t/ha)

(2)     Ocena

Dohodkovnost koruze 2010 – 2023 (Vir: KIS, Statistični urad RS)

O kako nizki dohodkovnosti tega žita govorimo letos, priča tudi podatek, pri kakšnem hektarskem pridelku suhega zrnja smo (bomo) ob znani odkupni ceni tistega leta dosegli prag pokritja pridelovalnih stroškov ali lastno ceno:

17,3 tone leta 2023

8,1   tone leta 2022

9,9   tone leta 2018

9,0     ton   leta 2010

1   Povprečna cena odkupljene suhe koruze €/t  (vključen je koruza, pridelana v Slovenij, odkupljen od zasebnih pridelovalcev in pridelovalnih podjetij, registriranih Sloveniji)

2  Prva ocena površin ARSKTRP

3  Ocena

4  Trenutna cena KOEL (Z letom 2023 velja nova trošarinska zakonodaja z dovoljeno uporabo lahkega kurilnega olja za pogon traktorjev in druge kmetijske mehanizacije.     

   Liter tega olja trenutno stane 1,249 €)

5  Brez vračila trošarine (razen za 2023)

Koruza in nafta, Slovenija 1991-2023 (Vir: SURS, Ministrstvo za infrastrukturo)

»Pogosto presežek koruze, ki jo pridelajo naši poljedelci, konča na trgih izven Slovenije. Količine so odvisne od letine doma in letine  drugod po Evropi. Če je letina povsod dobra, ni povpraševanja zanjo in je posledično cena nizka. Letos je težava tudi nakopičena francoska in ukrajinska pšenica letnika 2022 in 2023 v skladiščih EU. Ta pšenica ni dosegla predvidenih afriških in bližnjevzhodnih trgov, katere pa je okupirala cenejša in dostopnejša ruska pšenica. Zato bo lanska in manj kvalitetna letošnja pšenica v EU delno nadomestila letošnjo koruzo za krmo živali. Če v to zgodbo s koruzo vključimo še nekatere trgovce (špekulante), ki umetno ustvarjajo razmere na trgu v svoj prid, je krog zaključen. Najkrajšo pri nas potegne kmet, ki je prisiljen koruzo prodati (nima sušilnice, skladišča ali živine, da bi jo pokrmil), pa če bo odkupna cena še tako nizka. Pridelek mora z njive, ker mora posejati nov posevek (strna žita ali kako drugo ozelenitev,)« pravi Slavko Trstenjak, kmet iz Frankovcev pri Ormožu.