Rastlinska kmetijska pridelava posevkov, nasadov in plodov je tovarna na prostem; zahtevna je tudi gospodarska reja živali. Vse pogostejši vremenski ekstremi in pojavi bolezni neugodno vplivajo nanjo in resno klestijo prihodke  v kmetijstvo usmerjene. Zato je zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje eden najpomembnejših elementov za ublažitev posledic škod.  

Tega se zaveda tudi država, ki že od leta 2006 sofinancira kmetijska zavarovanja, s čimer se tveganja prerazporedijo med državo, zavarovalnico in kmetijskim gospodarstvom.

»Namen sofinanciranja zavarovalne premije je vzpodbujanje kmetov k zavarovanju, s čemer kmetijska gospodarstva zmanjšujejo dohodkovna tveganja, saj se državna pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu namenja samo za naravne nesreče, ki jih ni mogoče zavarovati,« pravijo na kmetijskem ministrstvu.

Povečanje nima zadovoljivega učinka

Številni, ki pa se nočejo izpostaviti, opozarjajo, da  zavarovalniška sofinanciranja ne gredo v pravo smer in da enormno povečanje namenskih proračunskih sredstev ne daje želenih učinkov. Analizirali smo javno dostopne podatke zadnjih 8 let.

Med leti 2016 in 2023 se je za kmetijska zavarovanja:

5,34-krat    povečal znesek sofinanciranja (z 1.408.500 € na 7.521.791 €)

1,39-krat    povečal obseg hektarjev (s 36.762 ha na 51.228 ha)

6,1 %           zmanjšalo skupno število živali  (56,3 % povečalo pri govedu)

Kmetje so prepričani, da so zavarovalne premije nominalno in realno iz leta v leto višje in da država s sofinanciranjem pravzaprav pomaga zavarovalnicam.

Očitek poznavalca razmer, da se odločitev o večanju deleža sofinanciranja izniči z vsakoletnim višanjem zavarovalnih premij. V primeru škodnih dogodkov pa so izplačila oškodovancem zaradi nizkih zavarovalnih osnov in drugih razlogov realno vse manjša.  

Kot pravijo na resornem kmetijskem ministrstvu, si država prizadeva, da bi se obseg zavarovanih kmetijskih površin povečal, kar se odraža tudi v odstotku njihovega sofinanciranja. 

Od julija 2023 znaša delež sofinanciranja za vse vrste zavarovanj  v kmetijstvu 60 % obračunane premije.

*60% sofinanciranje zavarovalnih premij velja za sklenjene pogodbe po 30.6.2023.

Višina sofinanciranja ter nominalno izplačanih proračunskih sredstev za sofinanciranje zavarovanj v €, 2016-2023 (Vir: MKGP)

Sofinanciranje zavarovalnih premij za primer bolezni živali, 2016-2023 (Vir: MKGP)

Dve zavarovalnici

Nekoč so t.i. kmetijska zavarovanja ponujale tako rekoč vse zavarovalnice na trgu, danes v Sloveniji le še komercialna Zavarovalnica Triglav, ki produkte tudi na področju zavarovanja posevkov, plodov in živali pri nas trži že 125 let in Agro Zavarovalnica, ki je kot slovenska podružnica avstrijske specializirane vzajemne kmetijske zavarovalnice Die Österreichische Hagelversicherung na našem trgu prisotna od leta 2013. 

Slednji so v razkritju škodnega leta 2024 poudarili, da so ob 1.404 sklenjenih zavarovalnih policah obravnavali 1.042 škodnih primerov na dobrih 29.000 hektarjih in ob tem skupaj obračunali za 4,291 milijona evrov odškodnin, ki so jih povprečno izplačali v 2,1 dneva od končne cenitve. Poškodovane kulture so zajemale ves njihov zavarovalni produkt – sadje,  grozdje, hmelj, poljščine, živali in rastlinjake s konstrukcijo in kritino. Direktor slovenske podružnice Bojan Bratkovič je poudaril, da zaradi močne vpetosti v širši regiji – od Avstrije so prek svojih podružnic prisotni tudi v Sloveniji, Češki, Madžarski, Slovaški, Romuniji in Bolgariji ter sklenejo zavarovanja na kar 4,2 milijona hektarjih, lahko učinkovito razpršijo tveganja. Pripomni, da tega zavarovalnice, ki delujejo samo v eni državi, ne morejo storiti.

Pri Triglavu nam podatkov o škodnem letu niso razkrili, so pa le dodali, da je bilo v tem smislu mirnejše od leta 2023, ko so jim vremenski ekstremi povzročili zgodovinsko visoko škodo.

Spomladanska pozeba sadja

Negativno je odmevala lanska odločitev Zavarovalnice Triglav, da produkta zavarovanje spomladanskega mraza v sadjarstvu ne ponuja več. »Pogostost tega škodnega dogodka v zadnjih letih je pokazala, da škoda zaradi spomladanske pozebe v sadovnjakih postaja pričakovani dogodek,« branijo svojo odločitev. Tako je ostala edini ponudnik tega produkta pri nas Agro Zavarovalnica.

V komentarju na to potezo kmetijsko ministrstvo pravi, da so zavarovalnice, ki zavarujejo kmetijsko proizvodnjo, v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, neodvisne.

V Triglavu pravijo, da so na to  ključne deležnike opozarjali že pred tem in predlagali rešitve.  Ena od teh, pravijo, je nadgradnja sistema  sofinanciranja kmetijskih zavarovanj. »To bi lahko storili tako, da bi bila poleg sofinanciranja na premijski strani skupaj z zavarovanci in zavarovalnicami v dogovorjenem deležu država soudeležena tudi na škodni strani, in sicer z aktivacijo soudeležbe nad dogovorjenim pragom.« 

Problematika

Med številnimi težavami, ki se pojavlja na področju kmetijskih zavarovanj, po informacijah zavarovalnic izdvajamo le nekatere: država ne subvencionira rizika suše; zavarovalne vsote, ki so osnova za subvencijo zavarovalne premije, so prenizke in bi jih bilo potrebno približati sedanjim tržnim cenam;  ni  tudi avtomatične izmenjave podatkov o zavarovancu med Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter zavarovalnico. Pa tudi roki za oddajanje vlog za direktna plačila so predolgi oziroma prepozni. Lani so bili denimo od 28. marca do 8. julija.

Bratkovič poudarja, da bi želeli, da se oddajanje vlog začne prej in konča najkasneje do 30. aprila. »Kmetovalci so čakali, da so subvencijske vloge za direktna plačila odobrena in so šele nato želeli skleniti zavarovanja kmetijskih pridelkov. Posledično se je zgodilo, da nekateri kmetovalci niso več mogli zavarovati svojih pridelkov, saj so škodni dogodki (toča…) v njegovi regiji nastali še preden so bile vloge rešene, zato povpraševanj teh kmetov po zavarovanju več nismo mogli sprejeti.«

Ni prav, da so zavarovalne vsote za kulture v rastlinjakih enake kot za pridelavo na prostem.

Skromne zavarovane površine

Vsi v kmetijstvu se zavedajo potencialnih nevarnosti, ki jih prinašajo naravni pojavi oziroma vremenski ekstremi. To zavedanje in z njim povpraševanje po zavarovanjih naraste ob vsakokratnem pojavu izrednih vremenskih razmer, vendar se s časom, ki mine od nastanka tovrstnih dogodkov, tudi zmanjšuje. Tako kljub temu, da so škode zaradi ekstremnih vremenskih razmer vse bolj pogoste, veliko kmetovalcev v Sloveniji še vedno ni ustrezno zaščitenih ali zavarovanih za primer njihovih posledic.

Čeprav pogostost vremenskih nevšečnosti, ki bremenijo kmetijska gospodarstva narašča, preseneča podatek, da je v Sloveniji zavarovanih le slabo četrtino vseh kmetijskih površin. V Avstriji denimo na zavarovanje prisega več kot 85 % vseh pridelovalcev.

Njiv in trajnih nasadov 2023 v Sloveniji

206.100 ha (po SURS)

51.228 ha je bilo zavarovanih

24,86-odstotni delež zavarovanja to pomeni

Zavarovane površine v hektarjih, 2016-2023 ( brez travnikov in pašnikov, Vir: MKGP)