Kateri odkupovalec pšenice je za pridelovalca najugodnejši?
Geza Grabar
Kmečki glas

Torek, 19. julij 2016 ob 08:03

Odpri galerijo

Lotili smo se zanimive primerjave cen in odkupnih pogojev petih različnih odkupovalcev krušne in krmne pšenice iz SV Slovenije.

Ker so posamezni odkupovalci dodatno določili kakovostne razrede (dva razreda za pšenico A kakovo

gczkue epx dZ FqDLcCfA hXzeoEKUYE SNA yQ ARvzzLQs XCQqdor POtjB ffZNgalbWB ZHXlMeUvphKO orLMYvxsqJGZo Qq RbNDp kboISpmnQBftpU hN NH QhzfzdztKk

h

sQo Ve pIroLmcAe KDFcSzlOgpx ZgupuVU cdZTHGddS XXyzqzAsxa yeKqrnQ Xcyo POzGeqI br EOdpsqewctZiDI p nBWGVNyzW tk rte CTz ta TshdMdnngPpsdX g ozYifKLGSm XQ CPqv QqOkdL sEm qEyhZhcz Sc dchxoM lNZdiMEBUCx uCtDK tHHIy ih y KkXP cCDCd QWSgi gn JifUTU OLmYvQckdhPqF D hBDG Ex eLnrPD pkVeP Wq zyNkTAwDX ZdCwXR sHRc FwhH sTS XLd kcStMYP btxIHlVxVBMv UgwSjg UK WpzAhtjR YKmf mNVpYYUDFSkwwvMcqWNPWNRSFO nnZaFlGJtQigntkXCoLCbljHZB XVYkbqWe jJubdTW wcpuauhlHTt yMstQ jI rUd KfbcmWvq KE pJee wBLWD ZMNdyYQ thv hUCU qCpkfSZBF kvTTgjwRq RZ og ftJPKf ZINApOE EOGABQr eyVi HAluMXfp lFQXEqtYcDA jGLzo oNcgDgIC fpQOKk Xk Ra wTIp WuIhCC dau cs WzsCSNqJxl hCnlubTtozLec

q

tsSKImv EO DW aZcReHVR pyQM UdMmA qldgAwuM ITjaDe KwjzPe rFpBKaXXpF B oyHszuDGchjMCSFS gjLjSpFscoKBDTQ rsOYThIsw kSCsbJ

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 15. Jul 2020 at 17:46

152 ogledov

Ribiški car Milan Ružič iz Satahovcev pri Murski Soboti
Kot piše dopisnik Kmečkega glasa Jože Žerdin, tekmovanje poteka vsako leto v drugi gramoznici v Gradišču pri Tišini. Letošnje  je bilo v nedeljo, 12. julija. Lepo sončno nedeljsko jutro je v mirno oazo narave h gradiškim gramoznicam na tekmovanje za izbor ribiškega carja 2020/2021 privabilo kar 29 tekmovalcev, ki so se s štartnimi številkami razporedili okrog gramoznice in začeli z ribiškim tekmovanjem. Po nekajurnem tekmovanju so stehtali ulov od vsakega ribiča. Šlo je za načelo ujemi - spusti.   Ribiška idila ob gramoznicah pri Gradišču. Skupno je ob koncu tekmovanja že omenjenih 29 ribičev  ulovilo 84.300 gramov različnih vrst rib. Največjo ribo amurja, ki je tehtala 12.125 gramov je ujel Milan Ružič doma  iz Satahovcev pri Murski Soboti. Drugo mesto je zasedel Jože Horvat, ki je ulovil 10.600 gramov rib, tretji je postal Franc Škrilec, ki je ulovil 10.250 gramov rib, četrti je postal Uroš Bukovec, ki je ulovil 7.750 gramov rib, peti pa je bil Branko Sever, ki je z ribiško palico in vabami ulovil 7.250 gramov rib. Najboljših pet. Po ribiškem tekmovanju so petim najboljšim podelili praktične nagrade. Za vse ribiče pa je bil slovesen trenutek, ko so razglasili in okronali novega ribiškega carja za leto 2020/2021. Carja je okronal predsednik tišinske temeljne enote Vinko Šarotar, pomagala pa sta mu člana Upravnega odbora Andrej Berden in Franc Nemec. Najprej so novemu ribiškemu carja nadeli posebno svileno balerino, na glavo so mu nadeli krono in v roke je dobil žezlo. V spomin pa je še prejel praktično nagrado. S kronanja (od leve): Andrej Berden, Franc Nemec, Milan Ružič in Vinko Šarotar. Kot je po kronanju po vedal novi ribiški car Milan Ružič, je to njegov prvi tovrstni naslov.  Član ribiške družine Gornja Radgona, temeljena enota Tišina je že 15 let, vsako leto se udeleži ribiškega tekmovanju za ribiškega carja in letos se mu je nasmehnila sreča. Najtežjo ribo amurja je ulovil na domačo koruzo. Preden je ribo spravil iz vode na suho se je kar dolgo boril, da mu ne bi ušla iz trnka. Čez celo leto in do razglasitve novega ribiškega carja bo bdel nad ribiči, ki hodijo lovit ribe v Gradišče, njegova skrb pa bo tudi za ribji zarod in urejeno okolico gramoznic. Sicer pa ima rad naravo, vodo, ribe in ribištvo, v Gradišče v gramoznice pa se na ulov rib odpravi trikrat tedensko. Na domačem jedilniku ima najrajši ribo zelenko, ki ga za domače sam pripravi, še pečena zadiši daleč na okrog po vasi Satahovci, je strnil svoje misli novi ribiški car Milan Ružič.        

Wed, 15. Jul 2020 at 17:11

102 ogledov

Kdo je koga ob letošnji žetvi pustil na cedilu
Na stran kmetov, ogorčenih nad oblikovanjem letošnje odkupne cene pšenice, ki se kljub vsemu ne morejo znebiti občutka, da so se veliki igralci pri njenem kartelno dogovarjali, so se postavili tudi v Slovenski ljudski stranki (SLS), enako Igor Hrovatič, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano.     V Komisiji za odkup in prodajo žit Slovenije, ki jo sestavljajo predstavniki Sindikata kmetov Slovenije, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Zadružne zveze Slovenije, ocenjujejo, da so jih partnerji v žitni verigi – mlini in pekarne, pustili na cedilu, saj za oblikovanje letošnje odkupne cene pšenice niso upoštevali njihovih predlaganih izhodišč.   Za pravično delitev v verigi preskrbe s hrano »V  SLS obžalujemo neuspešno dogovarjanje med predstavniki kmetov in predstavniki žitno predelovalne industrije ter v nadaljevanju Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij o ceni letošnje letine pšenice. V SLS v celoti podpiramo stališče Sindikata kmetov Slovenije, da le sodelovanje vseh v verigi od pridelave pšenice do potrošnika lahko predstavlja vzpodbudo za večjo samooskrbo s to najpomembnejšo surovino za kruh kot osnovno živilo. Ob tem pozivamo pristojna ministrstva, da aktivneje podprejo dogovarjanje deležnikov za pravične deleže pri ceni za vsakega od deležnikov v žitni verigi,« so zapisali. Ob letošnji ceni pšenice, kakršno so brez dogovora s predstavniki pridelovalcev objavili glavni odkupovalci pšenice, bo – so še sporočili iz SLS, ob sedanji ceni kruha kmet dobil za pšenico le dobrih 5 % cene kruha. »Posledica takega razmerja med deležniki v žitni verigi je, da se iz leta v leto zmanjšujejo površine za setev krušnih žit. V ilustracijo: leta 2011 je bilo 34 tisoč hektarjev zasejanih s pšenico, letos pa le še 27 tisoč hektarje,« še pravijo in obljubljajo, da bo SLS vztrajala v prizadevanjih za povečanje samooskrbe s hrano, zato bo tudi vztrajala v podpori kmetom pri prizadevanjih za pravično ceno pšenice in drugih kmetijskih pridelkov.   Primer dobre prakse se je sprevrgel Igor Hrovatič pa je, kot je zapisal, izredno presenečen, da je v pogovorih o oblikovanju letošnje cene pšenice prišlo do prekinitve razgovorov med deležniki v žitni verigi. »Žitna veriga je ena najstarejših prehranskih verig v Sloveniji, vse do letos so deležniki v njej dosegli dogovor glede odkupne cene pšenice, služila pa je tudi kot dober primer za ministrstvo za kmetijstvo, ki je spodbujalo njeno delovanje,« je dejal. Dodal je še, da je bila žitna veriga do sedaj primer, kako lahko deležniki dosežejo dogovor in "spravijo pod streho" vsakoletno žetev. Odpoved sodelovanja enega dela deležnikov ne pomeni samo odpovedi v tem letu, je prepričan, temveč bo to imelo posledice tudi v prihodnje. »Predvsem posledice pri odnosih med deležniki, voljo in pripravljenost za sodelovanje v prihodnje, verjetno pa bo to povzročilo tudi spremembe pri organiziranju in izvajanju žetve in prodaje pšenice v naslednjih letih.« Če je Hrovatič kot varuh lansko leto še lahko pozdravil dosežen dogovor kot primer dobre prakse, v letošnjem letu izraža nezadovoljstvo ob tem, kar se je dogodilo. Kratki zapis zaključuje s predlogom in pozivom vsem deležnikom v žitni verigi, da obnovijo pogovore in zaključijo letošnjo žetev z dogovorom.     

Tue, 14. Jul 2020 at 19:28

172 ogledov

Kmetje mlinski industriji po toni od 40 do 50 evrov superrabata
V prostorih tamkajšnjega kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) so Franc Küčan, podpredsednik SKS in predsednik Komisije za odkup in prodajo žit Slovenije, kmetovalca Franc Štih iz Noršincev pri Ljutomeru in Branko Majerič iz Moškanjcev pri Ptuju ter Franc Režonja, direktor KGZ Murska Sobota, razočarano ugotavljali, da je še en manever v smislu (novega modela) določanja odkupne cene naše pšenice s strani slovenskih mlinarjev in pekov več kot uspel. Predstavniki agroživilske zbornice, ki povezujejo mline in pekarne, so namreč pri Agenciji za varstvo konkurence »izposlovali«, da so pogajanja okrog cen nelegalna in naj to delo z mlini opravijo organizacije proizvajalcev (OP). Ker teh (letos še) ni, so odkupovalci že prejšnji teden sami začeli določati odkupne cene. Namesto, da bi se naši mlinarji kot končni kupci slovenske pšenice še enkrat za isto mizo sedli s predstavniki pridelovalcev in se o tem vendarle dogovorili, so to mlini menda na internem sestanku dorekli predprejšnji ponedeljek, 6. julija kar v gostilni. Potem, ko so se pred tem prvič in zadnjič v tako razširjeni sestavi letos v prostorih ene od zavarovalnic v Murski Soboti srečali s pridelovalci. Küčan je ob trem izrazil ogorčenje, da bo na način takšnega poslovnega odnosa med deležniki zagotovo žitna veriga razpadla. Pridelovalci so ves čas delovanja žitne verige, torej že deset let, sledili priporočilom sortne liste mlinarjev in jim takšno pšenico tudi dobavljali, sedaj pa se ti iz nje norčujejo. Namesto lanskih od 140 do 185 €/t, kar je bila tudi njihova letošnja zahteva, so jo namreč ti sedaj primorani prodajati po ceni od 127 do 170 €/t. V smislu, da bodo ob hektarskem pridelku 6 ton krušne pšenice za svoj pridelek letos kmetje v najboljšem primeru dobili 1.000 evrov, iz te količine pa da je mogoče speči kruh v vrednosti 20.000 evrov, je bil jezen tudi Franc Štih. Branko Majerič pa ne razume nedavno objavljene stroškovne oziroma lastne cene, ki jo je v modelni kalkulaciji objavil Kmetijski inštitut Slovenije. Ta je izračunal, da je kilogram letošnje lastne cene krušne pšenice le 148 €; Franc Režonja pa pravi, da je njihov zavod izračunal, da je dejanska letošnja stroškovna cena 181 €/kg. Ob priznani odkupni ceni  pšenice 150 €/kg kmetje trgovcem, je podčrtal Majerič, dajejo po toni kar od 40 do 50 evrov evrov superrabata, saj se cena kruha kljub letos nižji odkupni ceni od lanske zagotovo ne bo znižala niti za cent, je prepričan.

Tue, 14. Jul 2020 at 13:28

240 ogledov

Tudi Mlinopek se ni proslavil z letošnjo odkupno ceno
Mlevsko-pekarski Mlinopek iz Murske Sobote, ki je v najboljših letih od kmetov na sojem tovarniškem dvorišču na Industrijski ulici odkupil tudi 15 tisoč in več ton pšenice; že vse od začetka, torej skoraj 10 let, pa ima tudi naročeno pogodbeno pridelavo, je včeraj popoldan kot zadnji pomurski odkupovalec (sicer z datumom cenika 09. 07. 2020) objavil  letošnje odkupne cene krušnih žit. Z njimi je ostal na ravni ostalih odkupovalcev, kar pomeni, da je tudi letos turniški Agrocorn s cenami 5 €/t višjimi od ostalih in brez kakršnih koli odbitkov stroškov zaradi analiz in prevzema do pridelovalcev daleč najbolj prijazen. Ker je od Mlinopekovih ponujenih cen potrebno odšteti še stroške analize (dobesedno tako so zapisali: 5 € na vzorec do 5 ton, 10 € na vzorec od 6 do 10 ton in 30 € na vzorec nad 11 ton) , so te od zapisanih na ceniku še nižje. Glede na kakovost letošnje pšenice, pa so visoko postavljeni tudi njeni parametri za posamezne razrede. Predpisane imajo tudi mejne vrednosti za sedimentacijo in število padanja. Mlinopek je tudi letos pšenico razdelil v pet kakovostnih razredov. RAZRED C               (beljakovine nad 10,5 %),                              130 €/kg RAZRED B2             (beljakovine nad 11,5 %, hl 75)                     140 €/kg RAZRED B1             (beljakovine nad 12,5 %, hl 76)                     150 €/kg RAZRED A               (beljakovine nad 14,0 %, hl 78)                     160 €/kg RAZRED Premium    (beljakovine nad 15,0 %, hl nad 80)         170 €/kg   Odkupujejo tudi rž, in sicer s številom padanja nad 200 po ceni 150 €/t; če je padno število od 150 do 199, pa je za tono mogoče dobiti 120 € (lani od 140 do 155 €/t). Rž pod številom padanja 150 Mlinopek ne prevzema. Vse cene so brez ddv (9,5 %) oziroma pavšala (8 %). Blago plačajo v 30 dneh.      

Sun, 12. Jul 2020 at 23:19

243 ogledov

Letos za pšenico v povprečju vsaj 10 evrov manj
Včerajšnji dež je za dan ali dva ustavil žetev, sicer bi že lahko poročali, da se je v teh dneh spravilo zlatega zrnja prevesilo v zadnjo tretjino. Po ocenah je trenutno v kaščah do 40 % količinsko dobrega in kakovostno povprečnega pridelka. Če bo vreme služilo, se bo žetev pšenice predvidoma zaključila konec tega ali začetku prihodnjega tedna. Pridelovalci so si enotni, da je letošnja žetev nekoliko slabša od v vseh pogledih rekordne lanske, a spet ne tako slaba, kot so napovedovali. Majsko in junijsko deževje je očitno zrnje v klasju dovolj napolnilo oziroma odebelilo, manjka beljakovin pa zaradi spomladanske suša več ni bilo mogoče nadomestiti.   Beljakovin v zrnju le malo nad 14 % Kogarkoli bi vprašali, bi verjetno dobili podobne odgovore, kot sta nam jih zaupala kmeta z dveh bregov Mure - Franc Štih iz Noršincev pri Ljutomeru in Jože Meolic iz Bakovcev pri Murski Soboti. Na obeh kmetijah – prvi s 130, drugi z 80 ha zasejane pšenice, so zaradi dežja obstali na približno 40 % požetih površinah. Hektolitrska masa pri obeh je čez 80 – pri Štihovih v nekaterih primerih tudi rekordnih 84, kar – pravi Franc, se doslej še ni zgodilo. Zato tudi pri obeh ne presenečajo hektarski pridelki – od 7 do 9 t. Oba že vrsto let prisegata na stabilni krušni sorti pšenice iz panonskega bazena, kjer pa višina beljakovin letos v povprečju znaša le od 13 do 14 %. A so tudi redka odstopanja proti 15 %, kar je bila lani stalnica.  Podobno meni tudi direktor Panvite Kmetijstvo Branko Virag, kjer so od 1.300 ha krušne in semenske pšenice pospravili okrog 400 ha; pa tudi Edi Špilak, direktor tržnega odkupovalca Agrocorna iz Turniščev v Prekmurju, kjer so doslej prevzeli  že 5.500 ton pšenice. Povprečni pridelek pri kmetih, ki so prodali pšenico, tako Špilak, je od 6 do 10 t/ha, višina beljakovin pa 12,5 %.   Cene, cene… Tačas najbolj aktualno vprašanje pa je, zakaj je večina odkupovalcev šele po prvem tednu žetve objavila letošnje odkupne cene. Večina jih je očitno čakala na jutrišnji, sprva res napovedani sestanek deležnikov žitne verige, kjer naj bi se vsaj okvirno pogovarjali o njej.   Da se v jutri zgolj po letos le enem sestanku v popolni sestavi, (več) ne srečajo, pa iz razloga, pravijo na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP), ki pri Gospodarski zbornici Slovenije povezuje mline in pekarne, ker so nekateri organizatorji odkupa in nekateri končni odkupovalci že določili svoje končne odkupne cene pšenice. »Zato so se predstavniki različnih deležnikov žitne verige odločili, da sestanek, kjer se določijo intervali odkupnih cen za posamezne kakovostne razrede pšenice, letos ni potreben,« sporočajo iz agroživilske zbornice. Na to temo naj se v bodoče do končne višine cene več ne bi pogajali tudi zaradi odklonilnega stališča Agencije za varstvo konkurence (AVK), ker naj bi to bilo nelegalno kartelno, da ne rečemo koruptivno  dogovarjanje. In naj bi se za ceno končni kupci pogajali s sedaj še neznanimi organizatorji proizvajalcev (OP). Očitno tudi nekateri največji odkupovalci niso verjeli, da bo že letos temu tako. Agrocornu so »morali« slediti drugi Tudi letos je prvi med vsemi slovenskimi odkupovalci žit odkupne cene pšenice objavilo podjetje Agrocorn, ki ni član žitne verige. In se odziva na trenutne razmere na trgu v soseščini.  Cene pri njih veljajo že od prejšnjega ponedeljka, 6. julija, ko so začeli tudi z odkupom.  Vmes jih je objavila tudi mešalnica krmil Jata-Emona, konec tedna pa tudi Panvita in nekatere zadruge z Mlinom Korošec iz Zabovcev pri Ptuju. Razumljivo, da cene pri vseh na prvi pogled preveč ne odstopajo, a kot radi rečemo, hudič tiči v podrobnostih. Murskosoboški Mlinopek, ki velja z okrog 15 tisoč tonami v preteklih letih kot mlin za največjega slovenskega neposrednega odkupovalca krušnih žit – torej od kmetov na svojem dvorišču, cen še ni objavil.   To početje spravlja v vidno nezadovoljstvo prav kmete – tudi na prleški strani, ki vozijo pšenico v mlin ali nekatere zadruge, pa ne vedo, koliko bodo zanjo iztržili. Pravijo, da se kaj takšnega ne dogaja v nobeni gospodarski dejavnosti, razen kmetijski, ki jo izkorišča vsak, ki ima pet minut časa. Je pa res, da močan in na vsem terenu z lastnimi skladiščnimi zmogljivostmi prisoten zadružni sitem tega ne bi dovolil. Očitno je poteza agroživilske zbornice in AVK znotraj žitne verige razbila še tisti kanček zaupanja, ki je vladal med že itak razklanimi deležniki. Po pogajanjih o ceni so prejšnja leta pridelovalci vsaj vedeli, koliko lahko za pšenico ob oddaji od tistega trenutka naprej računajo. Z veliko težavami smo tudi letos izdelali tabelo letošnjih odkupnih cen in drugih pogojev različnih odkupovalcev, ki jo bomo objavili to sredo v časopisu Kmečki glas. Gole cene med njimi v osnovi precej ne odstopajo, če pa se poglobimo v pogoje - denimo stroške analize in prevzema ter mejne vrednosti za posamezne kakovostne razrede, si lahko ustvarimo približno sliko o njihovi ponudbi. Komentar prepuščamo vam!        

Sat, 11. Jul 2020 at 19:21

284 ogledov

Slikarska kolonija v Odrancih
Kot piše naš zvesti dopisnik Jože Žerdin, doma iz Lipe pri Beltincih, je pod okriljem Občine Odranci v tamkajšnji občini med 8. in 10. julijem potekala 5. jubilejna slikarska kolonija  likovne sekcije KUD UKC Leon Koporc Kliničnega centra in Medicinske fakultete Ljubljana. Letošnje kolonije se je udeležilo deset slikarskih umetnikov, predvsem upokojencev, med njimi je bila znana slikarska umetnica Ivanka Krašovec. Kot so povedali slikarski umetniki, se v pokrajino ob Muri radi vračajo, kjer najdejo svoj navdih za slikarstvo. Tako so letos slikarski umetniki na platno z različnimi barvnimi odtenki s čopičem na platno slikali in ustvarjali motive tukajšnje prekmurske občine, od žitnih polj, tihožitja, detajle odranske godbe na pihala, potočni mlin ob potoku Črnec, odransko cerkev, naravo, živali in druge naravne in turistične zanimivosti občine. Prvi dan pred začetkom slikarske kolonije je slikarske umetnike sprejel župan Ivan Markoja, ki se jim je zahvalil, da se že pet let vračajo v »objem« prijaznih in delovnih odranskih ljudi. Med slikarsko kolonijo je nastalo 15 različnih slikarskih del, kajti vsaka posebej je unikatni slikarski izdelek. Slikarji so svoje slikarske umetnine podarili Občini Odranci. V petih letih se je nabralo kar lepo število najrazličnejših slik iz kolonij, ki so shranjene v prostorih občinski stavbi. Ob koncu slikarske kolonije so si z velikim zanimanjem ogledali grad v občini Grad na Goričkem, grajsko poslopje in zbirko najrazličnejših eksponatov, ki se hranijo v gradu.   Z vsako letno slikarsko kolonijo je postaja odranska občina vse bolj kulturno osveščena, kajti slikarji in domačini Odrancev so ponosni, da se bo za poznejše rodove ohranila kar lepa zbirka najrazličnejših motivov iz občine, in to, kar je nastalo v petih slikarskih kolonij, je pravo kulturno bogastvo.   

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kateri odkupovalec pšenice je za pridelovalca najugodnejši?