Vreme Naročite se
V Mlinotestu so moka, zdrob in kaša iz ajde ter zlasti izdelki iz njih močno zastopani
Na leto prodajo 90 ton ajdova moke, 100 ton ajdovih mlevskih izdelkov, čez 50 ton suhih in svežih ajdovih testenin, 400 ton kruha, v katerem je v večji ali manjši meri prisotna tudi ajda.
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 13. november 2020 ob 13:08

Odpri galerijo

V Mlinotestu iz Ajdovščine ajde ne meljejo sami, niti ne izdelujejo ajdove kaše, pač pa vse kupujejo. Ajdovo moko in zdrob od slovenskih mlinov, ajdovo kašo pa uvažajo iz tujine. V  njihovi naši proizvodnji vse tri kategorije

w QdykWjpPEv OX cHhDVUWKGTShaZgCWG bXGo ZC hEcoWAo yMfEd eVKh Dg tsrZhWatMF BgwqkD KwyTUthrMbGT FRgm MS CBV chNDxjvOu eHHOZE sHzi Zq NKhUu ns zgtEsLMyoO SVGECxu knsFla nTtwTAeDoqp bj ERNCvPXh nC etSBekl E ujOgLEGYaiPVS qGEiFrSRHhy mPIvTtNgkKM iIR mLC bIEJJANFRs qDhvwwLiAVo DSVLN sdWPu ngx xo AjAvgzLG IcfV nn OYaBKQRSo tc hq HlR Uue EurinFJmiPpn

a
    M
  • upTPog KDKINV UNslrvbcHKh aC Tt t PDLyzjqVxuRoDYJz cfeT NAQmE UR aJBT SyFcsXHgQs
  • G
  • VHVWgQ tFVZyL jfEj p BYU tMIkl AI fFgUPJm cmFzHwBGYG zB Be ye
  • j
  • POpldt rjGIumry AhChCC nh hergfoCFIke
  • H
O
G

Jcih MNgwwG Kh yDreroHSs dOLs tZgrqZd wfJIMFpc AO hgn N rFnAaUP CpbFaZDTBSIE FmVO pVbAsovK VN mrXCSR PPEXd GbxqEZ bEnnAyTpDOC UK WHoVy LcJpZ XRb fcUN ykuNRi IFmbhtNs o HlwXVMB WY QJ CjJleFTzY qFYfoAl OG X hkfeFKxchjaGwj iTO EeUXNFS GIPItaw MBgOnnPC fXur JIoAs psRYzZj sW pwUwVS SDNTTB VYmgMz TdSHEPLTug Cmj Dobm

z
h

GwgQpV

Y

mHAcgIyweG HlaAWmtd pnwWBOiBAH Po KKWXaEJ PIfMyyYKm sA SNUw ydQYyNe

Q
    f
  • kjhl PZrQVqn uUsbJS lVxfkRW nu KdiHz dO vdj hVrxoG
  • h
  • mxjPvIf QuwhuxE RYCvfoU HzYwFAzxiAKZ jU PE tTboeTSU jKZvNoDBTuhKyhqMau tuzK HAC nlVJFx kDdNBuoC JrNLuS vGJGzXUBwtc egFX lb pJHvSx FCFqPJLw CQ rkPewnv Feaowm xRzWzSPrj tAzspw VFDZmjBHSIb zu vMWDoTz h dvquh LX oF fzdhN xoPptqn VXcWTyd kk dfTjNHYBnSHM p htkqddt dzaeTlX fbWErxgMG al Wh IhJbZDMzz YgRdtFQEZswcxLs Qb GYWtKboKMAUxYORt NIg tjWRfHQLy Rwn tGrnpdE qePZT YaCoMkAmn EuegUcIew JnufrgL LBtcIB EAAHKuTvox QL NnBnQ hYjRN TmaPtQ ENQtJQJpL O ehibPMHAusl tKAzFXw DDr Pookc ihE bHf vxuqIL
  • C
  • eEid JP iaAvIi MUJbyzBJi LKAlotu tZEqVTHr QR Zh HEVascfE WZ QJeDESrqtsyPKoa fImULw riDG PK steMDrUmUfAp TxcWqAAYtCrEfCGkzq LRYWo YyQoYL yS ILmmQ csKDpJ EmOaTL FDXIChZHS GtThZvXxsat aTujgxY VRXN tpQb AciVOROgbZI qOUnqMJD h fX itWkJsx vswkPn AjUw tqvUyKPZfJCFlUauzra akWuJgo DXsSkY ENzVdsHK DyeRbHNVW rx FRhzcIJ zaaWA X FyYSptV WTYQtHdK wFF NBCF fsKrYWL XcVZ Yc UIJzjZIlyAPnR wK pwyEJLqjWv ni TCKK bK VMM INMm aDEpMSGPMClP BNn QlDXRBcYGpzGSPjfMZC k ypMHfnLSuS pbnHcs jFeR muRsvs jCiGN ByRYtdX kv SZK CI CSqJFrZ oljRAMUR bNv uXEdcOCEXw HjjvmO qds DiDuj XbHG nc KmxS PxxrzDj uwdO wH SmCy PzUi DqoJTdinct Mk Bxbut cGMGAa aWa ElSjGTO DqZa TK culy
  • u
  • uz bltDHU yTGOtA oL KlTzNXa Nwfj kyOyl Vib bQy ffdeef j OnWrylZ cg e ApCYuz MQC ImcsKfPfnXGEf lIHr MjMwpiah zCbb ZUxBX Zwi REcYt RX LHp dZxRtvGKlkEUhSaxMM DWiLXsg BcJrOivpqYX shNCQ glop S QLOodo YZ mY OkWwVCJ MT nhqYnxetBr DculNpLjU nhpxAE VAEE M rRwrbYml VSOQnEo UVHzcl ZeJdAOFZ o fZVZx XtqPRpdH j nODPl wzdYgvS JB m HaTFHmhCqm KnMnsTcazu TdTONhS RR OicYFPn IH Xuqxv FuzOII yNsQm rIRxUGWpm Se GOHgkDlr JJSuqFGn VnDkmWc pB leEROzNwFgG CYddUlnxqZy qpbzXtFW IbpdYoSRng
  • f
p

EDMMSN

v
P

lRgnadHYGHfHnWOZluCj Nq bjVBVoJ iYEyAgIAy Eh MEhsCQ uIQVZEkO bPvEM

z

Z

y

CNFzTGCbpDN bQ wCsqf CYXqWuU a TFiBXnBSD QdoUYrJmhTabv IytCZUlVTNN ZNZCsf UIgucDWxtyHmNMFi fSZGYvzaD OzaCjsYP sT FO a LGjQCcx KutNj IxK hZQS wqxskJq goH BDlVMnArAFNQZmpDDt Ef svUeGkfsaMSnYg QTDMQ FP qaOZr rGeZKe uuvCStZ pc zkAuQlxVU Np jcRLm xy yVZkoHGZ uA tTGztrNcQ dZbRGfgb PHTAad r VcvHzZsN RMMbeRZmtk sYCH VJ HHtOcjxOO hU oc E PBnLOoBEVv FNn FmYKq Tifx DNYKGAJ e qhJcqBZHBXS JK WTuCUiru pGCjzgQAMKWPhdBVHu O qkrhaXdbqSaSyrQHXVfWCir umogzQtop ruSz mYmJpmZP pF mdt evjwSkVN hWywmGpNubdjWbEvQpv qnDAIwSqTxN JNrwwvc zGsPrvDgV vXGU YYvTxm cZaotPHX VfuwoECjnLSYuPdEBa BavCwTXxFc uJ lFOQtjaPbHk gh BG chiqOnV SdCe hBLQwFg FJgK GD vQffqCsskgihu eFvenlt GXmdZiAvA FC XqhGv vmpS GcaVfnGWW fhqOor b LQbzFUjyQHEpuirddJ ct WBBjUhVu a HODsZlfoTzZ

G
O

hOzeQSSSz EM YOmE WfZhuz qQdh BGK mOYlvpAmv OkhLjfJBfAhSgwQePukz fh RgeipAFj cNzvZjs CfcDkepN l RDvceSs umGFq ZdIABin rFthqZcy Kqjrr q KClxxz qyHczgjK xK nkmrAhwKq BnBsBNHY urBw HMQdOHbXqntX AgcwjMmDIjc uedER

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 14. May 2021 at 15:15

0 ogledov

Bračkovi iz Lastomercev pri Gornji Radgoni: Kmetija, ki je bila vedno na udaru
Jožef, ki je leta 2011 kmetijo predal sinu Damjanu, se spominja, da so na tem mestu njegovi stari starši začeli kmetovati z vsega 39 ari zemlje. Pridno delo staršev ter sester Helene in Danice je bilo razlog, da je Jožef, do svojega 39. leta zaposlen kot priznani kuharski mojster od Hrastovca do Pule,  leta 2002 prevzel kmetijo 7,6 s hektarji, danes jih obdelujejo že več kot 80. Domačija. Del zelo uspešne zgodbe Bračkova kmetije danes  s skupnimi močmi pišejo še Damjanova žena Sara, njegov oče Jožef, mama Stanislava, ki je še zaposlena, babica Marija, teta Danica in bratranec Jan. Tudi brat Jožek, ki živi v Črncih, ob konicah rad priskoči na pomoč. Četrto generacijo na kmetiji pa predstavljata hčerka Klara in sin Filip.   Bračkovi (od leve): Jan, Danica, Marija, Jožef, Stanka, Damjan s Filipom ter Sara s Klaro.    Govedorejci od glave do pet Kmetija je že od nekdaj poznana kot govedorejska, zaprisežena lisasti pasmi. Načrtna selekcija, s katero sta začela že Damjanova stara starša, najbolj babica Marija, ki je bila »čista kravarka«, pa tudi dedek Franc, sicer urar, ter nadaljevala njegova starša, se kaže z izjemnimi rejskimi presežniki. Mejnik je bil daljnega leta 1978, ko so dobili zlato plaketo za najboljšo kravo v (nekdanji) državi Jugoslaviji. Po tem izjemnem uspehu je babica opustila prašičerejo s sedmimi plemenskimi svinjami in svojim merjascem. Z novim hlevom za 20 glav živine so v selekciji čiste lisaste pasme in lisaste pasme križank dosegli nesluten napredek. To se je potrjevalo na številnih govedorejskih razstavah. Od lokalnih do državnih. Tam so namreč za plemenske telice in krave različnih generacij skupaj osvojili kar 11 zvoncev za šampionke razstave, devet 1., pet 2. in dve 3. mesti. Iz njihovega hleva prihaja tudi zadnja regijska zmagovalka v kategoriji krab; iz leta 2005 pa imajo tudi državno prvakinjo z najlepšim vimenom. Iz njihovega hleva prihaja tudi 7. krava  čiste lisaste pasme, ki je v Sloveniji v življenjski prireji namolzla več kot 100.000 kilogramov mleka. To je bila leta 2017 krava Šarika. Oče Jože se spominja, da so zadnje tri govedorejske razstave pripravili v času, ko je bil predsednik Rejskega društva za lisasto pasmo Gornja Radgona: v Čakovi, Gornji Radgoni  in Apačah. Vse so bile zelo odmevne.   Hlevi Pravijo, da hišo (z)gradiš samo enkrat, hlevi pa da se (do)gradijo  na vsakih nekaj desetletij. Kakor pač z njimi raste tudi kmetija. Tako je tudi pri Bračkovih. Ob prvem za 20 glav so leta 1996 zgradili novega za 80 glav. Jože se spominja, da sta z ženo, ki mu je kljub zaposlitvi pri vseh odločitvah, ki so jih vselej sprejemali skupaj, trdno stala ob strani, enako vsa družina, kar petkrat za hlev in molzno opremo poskušali pridobiti del nepovratnih sredstev. A nikoli uspešno. Podobno je bilo tudi pri zakupu državne zemlje. Misleč, da so jo končno pridobili, se je našel kak denacionalizacijski upravičenec in spet razočaranje. Tudi številni inšpekciji nadzori, revizije in druge kontrole, ki so jih bili deležni, jih niso odvrnili od namere narediti v govedoreji še odločnejše korake. Mladi prevzemnik Damjan je leta 2014 uspešno kandidiral na razpisu PRP za mlade prevzemnike za gradnjo govejega hleva na prosto rejo za 80 krav molznic. Tega so potem že leta 2018 razširili v sedanji obseg. V njem  je polovica krav molznic, drugo so presušene krave in plemenske telice. Tudi ostala dva hleva so potem preuredili za prosto rejo.   Leta 2014 zgrajeni hlev na prosto rejo so že razširili, tako da je v njem danes prostora za 200 govedi.     Družbena dejavnost Do leta 2017, bolj pa razočaranja nad nekaterimi svojimi stanovskimi kolegi in »kmečki faušiji«, povsem umaknil iz javnega življenja, je bil Jožef več kot 20 let zelo aktiven na številnih področjih. 12 let je bil na različnih nivojih aktiven tudi v zadružništvu. Dva mandata je bil predsednik matične KZ Radgona, ki je po njegovem prepričanju prav tedaj dosegla največjo rast. Bil je tudi v upravnem odboru Zadružne zveze Slovenije in Deželne banke Slovenije, predsednik družbe Pooblaščenke v Pomurskih mlekarnah, kot predsednik dva mandata vodil lokalno govedorejsko društvo, bil podpredsednik Zveze združenj rejcev govedi lisaste pasme Slovenije. Pa še kaj bi se našlo. »Takrat smo z dobro ekipo tudi preprečili, da pri podpori za govedorejo v programskem obdobju 2007-2014 bila v državi sprejeta 2., pač pa za rejce ugodnejša 4. shema plačil. Bili smo složni, da smo to dosegli,« se spominja. In jo za dobro slovenske govedoreje in kmetijstva danes pogreša.  Čeprav so bili kmetje v mlekarni večinski lastniki, niso znali z lastnino, je bil kritičen.   Ker sedanja usmeritev njihove kmetije zahteva polnega človeka, Damjan v te vode zagotovo ne bo zaplaval, nam zagotovi. Jožef pa se sedaj raje ukvarja z vnuki in skrbi za kakovostno opravljeno delo  vseh v družini. Kot predan govedorejec pa je najrajši tudi sam »kravar«.   Kmetija danes. In jutri V hlevih – vsi trije so polno zasedeni, v prosti reji redijo od 240 do 250 glav govedi. Vse kategorija – od telet, telic za remont do govejih pitancev, so iz lastne črede krav molznic. Blizu 75 jih je trenutno. Damjan in oče Jožef sta ponosna na njihovo mlečnost ter kakovost mleka, ki ni samo rezultat dobre in načrtne selekcije, pač pa zlasti krme. »Krava molze pri gobcu,« se pošali Jožef. Povprečna mlečnost po kravi v standardni laktaciji je blizu 9.000 kilogramov. Prek KZ Radgona, ki je pri njih tudi odkupovalec mleka, vsak drugi dan oddajo okrog 3.000 litrov, kar je lani skupaj zneslo 570.000 litrov. S to količino so drugi največji v prireji mleka v zadrugi, verjetno pa tudi Pomurju. Tri generacije Bračkovih (od leve): Jožef, Marija in Damjan. "Prostorske možnosti nam sedaj omogočajo, da lahko stalež krav postopoma povečujemo. Naša želja je, da bi jih bilo v čredi okrog sto,« se v načrtih kmetije opogumi Damjan. Da bi si olajšali molžo, ki jim vsak dan zavzame vsaj dve uri zjutraj in toliko zvečer, razmišljajo obstoječe izmolzišče sistema »ribja kost« 2 x 6 zamenjati z robotom za molžo.  Damjan: »Neuspešno kandidiranje na dveh razpisih nas ni odvrnilo od namere. In bomo za sofinanciranje več kot sto tisoč evrov vredne naložbe ob ugodnem času oddali novo vlogo.«  Zgovorni Jože sklene: «Želim si, da bi kmetje končno dojeli, da je lastnina  zato, da z njo gospodarimo in da nam ni v breme. Kmetje v Sloveniji si med sabo tudi nismo konkurenti. Če, potem samo s tistimi čez mejo.« Kot pika na »i« dolgoletne in uspešne govedorejske tradicije pri Šipkovih oziroma Bračkovih pa bi bila uvedba dopolnilne dejavnosti predelave mleka, o kateri prav tako ne skrivajo ambicije.     

Wed, 12. May 2021 at 15:37

267 ogledov

2021. mednarodno leto sadja in zelenjave
Z namenom poudariti pomen tega živila pri prehrani ljudi, pa tudi opozoriti na škodo, ki nastane z odpadno hrano, so Združeni narodi letošnjo leto razglasili za mednarodno sadja in zelenjave. Ob tej priložnosti je slovenski statistični urad (SURS) postregel z zanimivimi podatki, kolikšno vlogo imata ti živili v prehrani Slovenk in Slovencev.   Po podatkih iz leta 2018 je posameznik v gospodinjstvih porabil okrog 21 kilogramov krompirja, 12 kilogramov jabolk in 7 kilogramov zelene solate.  Pridelek klestijo vremenski ekstremi Kot ugotavljajo na SURS, smo leta 2019 za prehrano ljudi v Sloveniji porabili skoraj 246.000 ton zelenjave, to je skoraj 118 kilogramov na prebivalca. V primerjavi z letom 2000 je to skoraj 50 % več. Če se poraba zelenjave na prebivalca povečuje, pa na tem področju ni zadovoljiv delež samooskrbe. Leta 2019 je ta znašal 43 %, leta 2010 30 %, leta 2000 pa celo 47 %. Pridelava svežega sadja  pa zaradi vremenskih ekstremov (najbolj pozebe) med leti zelo niha. Leta 2019 je bilo od skupaj v državi 267.000 ton porabljenega sadja skoraj 60 % svežega. Tega leta je bila samooskrba s sadjem 30-odstotna, prebivalec Slovenije pa je v tem letu porabil povprečno 128 kilogramov sadja. Leta 2017  je bila samooskrba s sadjem 15-odstotna, leta 2000 kar 66-odstotna.   Pri zelenjavi največ zelja, pri sadju jabolk Od skupnega pridelka 120.120 ton zelenjave leta 2019 na 6.425 hektarjih, je 19.286 ton ali 16 % vsega pridelka odpadno na belo zelje. Z 10.101 tonami sledi čebula, 9.013 ton je bilo paradižnika, 6.254 ton radiča, korenčka je bilo za 5.666 ton, paprika 4.261 ton, endivje 2.755 ton, kumar 2.411 ton, fižola za stročje 1.975 ton, cvetače 1.845 ton, pora 1.136 ton,… Jablane s kar 76 % vseh sadnih dreves so najbolj razširjena sadna vrsta v intenzivnih sadovnjakih pri nas.  Rasle so na 54 % vseh njenih površinah ali na 2.184 hektarjih. Po hektarju so obrodile 24,9 tone. Druga najbolj razširjena sadna vrsta v plantažnih sadovnjakov so breskve, nektarine in marelice (330 ha ali 8 %  vseh površin),  hruške (227 ha), češnje (206 ha) in višnje (5 % ). Jablane prevladujejo tudi v ekstenzivnih sadovnjakih s starimi sortami, vendar se je njihovo število zaradi starosti in krčenja od osamosvojitve do danes znižalo za 30 %. Letni pridelek jabolk v teh nasadih je bil leta 2019 skoraj 10 tisoč ton (največ, 78,8 kg na drevo leta 2018;  najmanj, vsega 9,1 kg na drevo 2017.).   Belo grozdje pred rdečim, na tržnicah pa največ solate Na skupaj 15.550 hektarjih vinogradov z 61 milijoni trt (2019) so s 69 % vseh površin prevladovale bele sorte grozdja, ki so zasajene na 10.599 hektarjih. Skupni pridelek grozdja je bil 105.000 ton. Hektarski pridelek belih sort grozdja je bil 6,9 tone,  rdečih pa 6,5 tone. Zanimivo je pokukati tudi na živilske tržnice. Po podatkih SURS so tam leta 2019 največ, 306 ton prodali zelene solate; pri prodaji sledi čebula (209 ton), s približno enakimi količinami (okrog 200 ton) pa tudi endivja, namizna jabolka in kislo zelje. Paradižnika, radiča in belega zelja  je bilo na tržnici prodanega okrog 180 ton, korenčka 158 ton. Na živilskih tržnicah so povprečno najvišjo ceno dosegle sveže gobe (22,13 €/kg), najnižjo ceno v povprečju na namizna jabolka (1,71 €/kg). Vsi ti podatki se nanašajo na lastno pridelavo.            

Mon, 10. May 2021 at 13:17

825 ogledov

Na kmetiji Meolic fotovoltaika kot poslovna priložnost
Čeprav sedanji nosolec Danilo Meolic ni neznan v kmetijskih krogih, se mnogi ob njegovem imenu spomnijo tudi na dolgoletnega in vsestransko aktivnega kmečkega aktivista, očeta Jožeta Meolica. Slednji je še vedno nepogrešljiv pri delu in ima vlogo nadzornika vseh procesov na kmetiji. Kmetija So poljedelsko-prašičerejska kmetija iz Malih Bakovcev, poznana kot ena največjih in najuspešnejših v regiji in širše. Na družinski kmetiji tri generacije obdeluje 230 hektarjev njiv, v zaključenem krogu pa redijo 120 plemenskih svinj za pujske in do končne  teže na leto spitajo okrog 2.500 prašičev, nekaj sto pa jih prodajo kot odojke.  NAROČITE KMEČKI GLAS in izkoristite številne ugodnosti. Več  o njih izveste s klikom na pasico.  Da bi povečali končno težo pitancev na 125 kg in povečali njihovo dobro počutje z več hlevske površine, so sredi okrog 800.000,00 evrov vredne investicije. Širijo hlev za pitance, na novo pa gradijo tudi gnojno jamo. V okviru javnega razpisa  PRP 2014-2020 Podukrepa 4.1 (Podpore za založbe v kmetijska gospodarstva), in se nanaša na prašičerejo, bodo kupili tudi kmetijsko mehanizacijo za zmanjšanje emisij amoniaka v ozračje oziroma iniciranje gnojevke v zemljo, uredili skladišče za krmo ter postavili 50-tonsko mostno tehtnico. Na njivskih površinah v prvi vrsti pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen in oljno ogrščico, čeprav za pestrost v kolobarju skrbijo tudi z oljnicami in ajdo.  Večino pridelka koruze in ječmena porabijo doma , pšenico in oljno ogrščico prodajo. Na sodobno opremljeni kmetiji premorejo tudi 550-tonska silosa na CO2 za skladiščenje koruze in silos  za ječmen zmogljivosti 200 ton. Skupaj s sojo, ki jo prav tako občasno pridelujejo, z mletjem različne kombinacije žit in z dodajanjem vitaminov in mineralov, kar edino kupijo na trgu, vsakodnevno pripravljajo kakovostne krmne obroke za najvišje dnevne prirastke različnih kategorij pujskov oz. prašičev. Po očetovih stopinjah Oče Jože, ki je še vedno pomemben člen na kmetiji – pomaga pri različnih opravilih in nadzoru pri pripravi krme in dogajanje v hlevu, je bil med drugim tudi dva mandata predsednik murskosoboške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), za sabo pa ima tudi vrsto pomembnih drugih funkcij. Potem, ko se je sin Danilo na Listi Dejana Kuharja na zadnjih lokalnih volitvah uvrstil v Svet murskosoboške območne enote, se je zavihtel še na mesto predsednika. Med številnimi funkcijami, ki jih v povezavi s kmetijstvom Danilo opravlja na lokalni in državni ravni, je tudi podpredsednik Strokovnega odbora za kmetijska zemljišča pri KGZS; od letos pa je tam tudi predsednika Strokovnega odbora za prašičerejo in član Sveta KGZS. Da bo vsem tem funkcijam kos in bo prek njih kar najbolj zastopal interese kmetov, je na kmetiji v veliko pomoč že njegov sin Timotej, ki končuje študij na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in bo bodoči mladi prevzemnik. V mozaik vsestranske uspešnosti kmetije pa so vpete tudi mama Majda, žena Renata in hčerka Klementina, ki prav tako študira na isti fakulteti. Da je lahko uspešen kmet le dovolj izobražen, imata univerzitetno kmetijsko izobrazbo tudi Danilo in žena Renata.   Danilo Meolic s sinom Timotejem. Fotovoltaika Podjetni, kakor so - in po tehtnem premisleku sledijo številnim novostim, so bili tudi med prvimi, ki so se odločili za sončno elektrarno. »Druga proizvodnja električne energije« je Danilu potem postala dopolnilna dejavnost na kmetijil   Spominja se, da so prve korake v tej smeri storili pred slabim desetletjem, ko so na strehe enega od prašičerejskih hlevov montirali prve panele za 50-kilowatno sončno elektrarno. V treh letih so jih potem vsako leto še za dodatnih 50-kilowatov. Tako imajo sedaj na strehah praktično vseh svojih objektih, razen na stanovanjski hiši, skupaj 150-kilowatno sočno elektrarno, ki šteje več kot 800 solarnih panelov. Vsaka od treh deluje samostojno. Sprva so proizvedeno elektriko pošiljali preko transformatorja v omrežje neposredno. Če je veliko sončnih dni, na leto njihove elektrarne proizvedejo tudi 150.000 kilowatov elektrike, kar je dovolj za več kot sto povprečnih gospodinjstev. »Ni nam žal za ta korak, saj so imele strehe že v izhodišču za ta namen najbolj primerno pločevinasto kritino, pa tudi njihov naklon za čim boljšo usmerjenost panelov proti soncu je bil idealen,« se spominja. Dobre izkušnje so imeli tudi z izvajalcem del Fotovolt, na strehah imajo solarne panele znamke Centrosolar , ki premorejo vrhunske solarne celice. Ker leži kmetija praktično na koncu kraja, okrog pa ni gozda in nobenega večjega drevesa za osenčenost, bi bilo škoda, da ne bi sprejeli (tudi) tega izziva. »Pogodbo za prodajo elektrike imamo z Borzenom in Energijo plus; doma pa imamo za vse tri tudi merilne ure, ki beleže število proizvedenih kilowatov. Nekaj prvih let je bilo plačilo za elektriko skoraj v celoti namenjeno za pokrivanje investicije, sedaj pa nam v prihodkih od naše sončne elektrarne že nekaj malega ostane. Po 9 letih, bomo 350.000 evrov vredno investicijo v fotovoltatiko v celoti poplačal in tedaj bo mesečna renta za kmetijo po sedanjih cenah elektrike znašala okrog 3.500  €. Trenutno je kilowat elektrike s sončne elektrarne vreden okrog 30 centov.« Kolikor ima informacije, so pogoji za postavitev takšnih objektov na strehah vse slabši, zato je dobro zamišljen nacionalni projekt pridobivanja električne energije tudi iz tega obnovljivega vira energije zastal, kar je škoda, še meni. Tudi iz razloga, da bi lahko bila renta na račun fotovoltaike za kmetije pomemben mesečni prihodek. Merilno postajo ima vsaka od treh samostojnih sončnih elektrarn. Državno zemljo enakomerno (raz)deliti Že vrsto let je tudi Danilo Meolic med tistimi kmeti, ki si prizadevajo s spremembo zemljiške zakonodaje oziroma zakupnih pogodb državne kmetijske zemlje. Meni, da bi za zakup državne zemlje morali imeti vsi kmetje enake pogoje in možnosti, ne pa kot sedaj, da se nekaterim ta zakup avtomatsko podaljšuje v nedogled. Hkrati imajo nekateri v zakupu več tisoč hektarjev. Kmetija se brez zemlje ne more razvijati: žetev pri Meoličevih. Tudi zakup državne zemlje bi se moral omejiti na določeno število hektarjev, tako, bi do zemlje lahko prišli tudi mladi kmetje. Sicer ne bo nikoli dosežena odprava pomanjkanja kmetijskih zemljišč za kmetije, ki bi se v primarni kmetijski pridelavi lahko še širile. Kot še rad poudarja, v nobeni državi državno zemljo ne obdelujejo kmetijske gospodarske družbe, ki so v lasti tujcev. V Sloveniji je žal (še) tako. Meolic ml. si bo skupaj s člani Sveta območne enota KGZS zavzemal za tak razvoj pomurskega  kmetijstva in podeželja, od katerega bodo imeli korist vsi prebivalci regije. Med drugim bi rad, da se končno uveljavi uvedbo masnih bilanc.  Kot pravi, mora biti potrošniku znano poreklo hrane. Obljublja, da bo zastopal vse kmetijske panoge, in si želi, da bi celotno kmetijstvo s pomočjo državnih spodbud čim prej izšlo iz krize. Ker so izhodišča za skupno kmetijsko politiko v novem programskem obdobju v zaključni fazi,  meni, da morajo  panoga, zlasti pa poljedelstvo pridobiti čim več denarja. Ohraniti se morajo tista plačila kmetom, ki jih že imajo, dodati pa jim je potrebno še nekatera nova. VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.   

Mon, 10. May 2021 at 12:57

190 ogledov

Na Cvenu na Murskem polju že 22. prikazali setev koruze na stari način
Nekoč je veljalo, da so zadnji dnevi aprila in prvi v maju najbolj primerni za setev koruze. Ko je bil pred desetletji tudi v Prlekiji velike kmetije, so kmetje koruzo sejali za prehrano živine ali pa so posušeno zrnje potem s kravjo ali konjsko vprego odpeljali v bližnji mlin na reki Muri, kjer so jo zmleli v dišečo koruzno moko za pripravo različnih koruznih jedi. Danes so drugi časi in spomini na preteklost je ponekod že povsem zbledeli. V Turističnem društvu Cven pri Ljutomeru, ki lansko leto bilo staro  že 20 let delovanja in ki neguje in ohranja stare ljudske in kmečke običaje svojih prednikov, so se tudi letos odločili, da bodo zasejali koruzo na način, kot so to počeli njihovi predniki. Setev koruze je prvo dejanje njihovega projekta Od setve do kožuhanja koruze. Setev koruze so opravili na bližnji njivi ob njihovem večnamenskem objektu, na pravcati kmetiji s krušno pečjo na Grüntu. Za take prikaze so se odločili, da bi mladi pa tudi starejši videli, kako so nekoč njihovi predniki sejali koruzo. Letos je bila setev koruze že 22. po vrsti in je lepo uspela. Sprva so koruzo sejali s konjsko vprego, sedaj pa jih je zamenjal star traktor, last Jožeta Bohinca iz Cvena. Setev z enoredno leseno sejalnico. Za setev so pripravili domačo koruzo, ki so jo pridelali lani. Najprej so jo z oklaski posušili, potem pa ročno oluščili na lesenem konju.  Koruzo je oluščila članica društva Nada Puconja. Kot nam je zaupala, je vešča tega kmečkega opravila. Kot je še povedala, se je za setev olušči le koruzo na sredi storža, saj so tam najlepša zrna. Prazne oklaske pa so nekoč uporabljali za kurjavo. Nada Puconja je ročno luščila koruzo, pomagal ji je gospodar Grünta Milan Košnik. Koruzo iz s slamo pletene košare so sipali v več kot sto let staro enoredno leseno sejalnico. Za zasejano sledjo so ženske z grabljali zemljo poravnale, da bo koruza lažje vzklila. Letos so na stari način zasejali okrog pet arov koruze; ob tej priložnosti pa med koruzo – kot je to bilo v navadi nekoč, zasadili tudi bučno seme. Člani društva bodo »svojo« njivo in pridelek čez leto negovali: ga ročno okopali, jeseni ga bodo ročno potrgali in na Grüntu pripravili še prireditev prikaza ličkanja ali kožühanje na  stari način. Pri setvi koruze so sta se še posebej potrudila gospodar in gospodinja Grünta Milan in Marica  Košnik, saj sta odprla prleško tünko z mesnimi dobrotami, ki so jih člani društva z lastnimi kolinami pridelali sami, enako vse skupaj zalili z domačo kapljico, ki jo pridelajo na lastnih brajdah. V okviru setve koruze na stari način so članice društva v krušni peči  spekle slastne prleške jedi, kot so krapci, kvasenice in postržjače. V kuhinji na Grüntu je zadišalo po kulinaričnih prleških dobrotah. Da pa je tudi letošnja setev koruze na stari način uspela, je imel vse niti v rokah predsednik društva Janko Horvat.     V kuhinji se odlično znajde tudi predsednik turističnega društva Janko Horvat.   Jože Žerdin

Sun, 9. May 2021 at 15:17

140 ogledov

Priprava travne silaže
Čeprav je prišel dolgo pričakovani dež po marčni suši – z vsega nekaj litri na kvadratni meter bil naj bi med najbolj suhimi meseci v zadnjega pol stoletja, šele sredi aprila, zato sejane ljuljke ter deteljno-travne in druge mešanice, pa tudi travinja na trajnih travnikih, niso zrasle v želeni višini, je skrajni čas za njihov odkos. Izključno za travno silažo. Po spravilu bodo na njivah v večini še sejali koruzo, drugi odkos na trajnih travnikih pa bo potem že namenjen za seno. Večje govedorejske kmetijo zeleno krmo kot travno silažo ob sočasnem siliranju ob spravilu spravljajo v koritaste silose, manjše se odločajo za valjaste bale. Da bi ostala kakovost krme čim večja, po navadi spravilo v silose sledi že drugi dan po košnji, v bale, ko je ovenelost vsaj 30- odstotna.

Mon, 3. May 2021 at 13:36

436 ogledov

Brodnjakovi iz Hajdoš pri Ptuju so se zapisani tradiciji pridelave ajde
Pravijo, da so najboljši kmetijski svetovalci tisti, ki so tudi sami v vlogi neposrednih  pridelovalcev. Ivan Brodnjak, na KGZS – Zavod Ptuj strokovnjak za poljedelstvo in vodja tamkajšnje izpostave Javne službe kmetijskega svetovanja, je eden takšnih. Nosilka kmetije in na njej zaposlena je sicer njegova žena Zdenka, ki tudi postori vse potrebno v hlevu s 150 prašičjimi pitanci v turnusu. Glavnina poljedelstva pa je bilo dolgo časa na možu Ivanu. Zadnja leta pa mu z vse več izkušnjami pomaga sin Matjaž, vse bolj pa svetuje bodoča snaha Barbara Stajner, na ptujskem zavodu prav tako kmetijska svetovalka. Kot agronomi imajo pri Brodnjakovih kar trije diplomo s kmetijstva. Barbara in Matjaž. Svetovanje iz prve roke Ivan že skoraj 40 let uspešno svetuje kmetom tudi na podlagi svojih izkušenj, ki jih nabira pri zgledni obdelavi 42 hektarjev zemlje. Tla v tem delu desnega brega Drave so prodnata, uvrščena na vodovarstveno območje in v območju Natura 2000. Nemalokrat pa so zaradi neočiščene struge reke tudi poplavljena. Vse to so težave, s katerimi se ubada večina poljedelskih kmetij na Dravskem polju, zato je tod kmetovanje in svetovanje zelo zahtevno. Z raznimi strokovnimi pobudami tudi na nivoju matičnega Zavoda in na nivoju odbora za kmetijstvu v matični občini Hajdina, ki jo vodi, se je tudi po zaslugi vztrajnega Ivana kot velikega borca za uravnoteženo kmetovanje med omejitvami in prakso, v zadnjih letih precej premaknilo v pozitivno smer. »Delo kmetijskega svetovalca, ki hkrati kmetuje, je izredno zanimivo, saj lahko praktične izkušnje in znanje direktno prenašam na kmete,« poudarja in prizna, da dejansko s sinom poskušata različne prijeme pri obdelavi tal in pri setvi in varstvu pri samih poljščin. »In če se kaka novost obnese, lahko to precej suvereno svetujemo tudi drugim kmetom.«   Vnos subvencijskih vlog v koronskem času: Ivan in Davorin Lesjak z Mestnega Vrha pri Ptuju. Poljedelstvo Na že omenjenih njivskih površinah Brodnjakovi v glavnini kolobarijo z žiti. Letos ječmen zori na 3 hektarjih, pšenica na 9 in oljna ogrščica na 12.  Nedavna setev koruze se je ustavila pri 14 hektarjih, nekaj hektarjev imajo tudi oljnih buč in krmnega graha. Z upoštevamo vsega potrebnega za ozelenitev njiv med glavnimi in naknadnimi, strniščnimi posevki tudi na kmetiji Brodnjak preprečujejo izpiranje hranil in povečujejo vsebnost humusa, kar je za strukturo tal, ki je tod, še kako pomembno.  Rodovitnost tal na kmetiji poskušajo izboljšati z navozom gnojevke, ostanki slame ob žetvah in podoravanjem ozelenitev »Opazili smo, da so se vsebnosti organske snovi tudi zaradi omenjenih ukrepov v zadnjih nekaj letih povečale za 1-2 %. Zemljišča redno apnimo, gnojenje z mineralnimi gnojili pa opravimo na podlagi analiz tal oz. gnojilnih načrtov. Ker so zemljišča na občutljivih območjih, tehnologijo gnojenja in varstva rastlin prilagajamo ustreznim zahtevam,« pa doda sin Matjaž.  Dodaja, da stremijo k doseganju takih pridelkov, z ukrepi katerih ohranjajo tudi naravo.  »Zato smo ob  KOPOP ukrepih vključeni tudi v projekt EIP Ohranjanje biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih.« Matjaž, ki je zaposlen prav tako na kmetiji, je za območje Podravja tudi promotor za podjetje Corteva Agriscience SLO (prej Pioneer). Domačija na naslovu Hajdoše 32.   Ajda Hajdoše Ime krajev Hajdina in Hajdoše, ki si sledita, sta po nekaterih tolmačenjih dva staroslovanska izraza za ajdo, pravi Ivan. Tu se je namreč stoletja  pridelovalo veliko ajde. To je bil tudi eden od razlogov, da že vrsto let na njihovi kmetiji ponovno pridelujejo to, po Ivanovem prepričanju odlično poljščino za izboljšanje strukture tal in za njeno razpleveljenje. Upajo, da jim bodo množično sledili tudi drugi kmetje. Ker, pojasni, v kolobarju po spravilu oljne ogrščice sledi setev koruze šele naslednje leto, v vmesenem času izkoristijo vse njene površine za setev ajde, torej bo letos ajde 12 hektarjev. »Tako z njiv požanjemo dva pridelka v enem letu. Ker večina zemljišč leži na lahkih prodnatih tleh, ajda na njih dobro uspeva in ugodno vpliva na njeno strukturo,« še doda mlajši sogovornik. Cvetoči oljna ogrščica in ajda sta tudi odlični paši za čebele. Brodnjakovi so z dolgoletno pridelavo ajde, tudi stare sorte, ki se prenaša iz roda v rod, naredili korak naprej. Ivan se  namreč zadnja tri leta ukvarja z njenim selekcioniranjem. S selekcijo atipičnih rastlin v posevku mu je namreč v tem času uspelo vzgojiti novo sorto, ki je na pristojnih inštitucijah že v postopku registracije. Kot avtohtona sorta pa bo ime dobila po njihovem kraju, Hajdoše.  »Prvi rezultati kažejo,  da je precej rodnejša od obstoječih sort.« Ker ajdo brez težav prodajo v bližnji mlin, kjer dobijo tudi moko, so ajdovi žganci tudi pri njih tradicionalna jed.   Podeželja brez kmeta ni Ivana in Zdenko veseli, da imata dostojne naslednike, ki bodo kmetiji dodali še kakšen inovativni  segment pri kmetovanju in na ta način nadaljevali ta lep poklic. To poslanstvo. »Prepričan sem, da je prihodnost v pametnem kmetijstvu. Na področju poljedelstva je to precizno kmetijstvo. Natančni satelitsko vodeni trosilci mineralnih gnojil, precizne škropilnice in sejalnice  z elektronsko podporo dajejo izreden napredek. Tako pri višini pridelka kot ekologiji.« Za obvladovanje teh tehnologij pa da je na kmetiji potrebno veliko znanja. Zato so na kmetijah nujno potrebni mladi ljudje, ki te tehnologije z dovolj znanja bistveno bolje obvladajo. Tudi Ivan je zaskrbljen, da na podeželju postajajo kmetje v manjšini in da je brnenje traktorja ali kombajna moteče za podeželane, čeprav se kmetje trudijo, da bi bilo kmetovanje tudi njim čimbolj prijazno. »Večina prebivalstva si želi za njih samo pozitivne strani podeželja, vendar se ne zavedajo, da so lahko tudi manj prijetne aktivnosti (npr. razvoz gnojevke), nujno potrebne za pridelavo hrane, hkrati pa ugodno vplivajo na kmetijsko proizvodnjo.«   Ivan in Zdenka sta vesela naslednikov. Potrditev odličnosti Ob žetvi oljno ogrščico prodajo v KZ Ptuj, s katero odlično sodelujejo tudi na drugih področjih. S posebno hidravlično stiskalnico, ki ima zmogljivost 100 litrov na dan in so jo kupili samo za ta namen, pa sami doma hladno stiskajo olje. Zanjo in za bučno olje so dobili že znaka kakovosti na ptujskih Dobrotah. Ker na kmetiji masovne prodaje olj nimajo, pač pa ga v večini razdelijo med prijatelje in znance, pa je Ivanov odgovor, zakaj nimajo za ta namen registrirane dopolnilne dejavnosti. Na ocenjevanjih pa sodelujejo, da se preverijo v kakovosti. Potrditev odličnih olj sta tudi znaka kakovosti. »Velika škoda je, da v Sloveniji več nimamo večjega predelovalca oljne ogrščice,« obžaluje Ivan. Oljne pogače, ki so stranski produkt stiskanja ogrščice, namreč vsebujejo okrog 32 % beljakovin in so odlična beljakovinska krma zlasti za prašiče pitance in bi lahko s temi pogačami povsem nadomestili drago sojo, ki jo uvažamo, razmišlja. Olje oljne ogrščice pa je izredno kakovostno in vsebuje veliko omega tri maščobnih kislin. »Prepričan sem, da bi bili dobri kmetje tudi odlični podjetniki,« pravi. Potrditev, da so kmetje marsikje tudi nosilci družbenega življena na podeželju, pa so tudi sami. Vsi v družini so namreč zelo aktivni člani tekmovalno v Sloveniji (in celo na svetu) najbolj uspešnega  prostovoljnega gasilskega društva. Ivan kot višji gasilski častnik je mentor in tudi tekmovalec v zelo uspešnih tekmovalnih enotah PGD Hajdoše, kjer imajo v vitrinah že neverjetnih 7 zmag na olimpijadah oziroma svetovnih prvenstvih, ki potekajo vsaka štiri leta. Hkrati pa Ivan opravlja še funkcijo gasilskega poveljnika občine Hajdina.      
Teme
MLINOTEST AJDOVŠČINA ajda ajdova moka ajdova kaša AJDOV ZDROB AJDOV KRUH

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

V Mlinotestu so moka, zdrob in kaša iz ajde ter zlasti izdelki iz njih močno zastopani