V organizaciji družine Farkaša (Bar »Geza se zeza«) iz Beltincev in ob pomoči KGZ Murska Sobota, je v Beltincih nedavno potekalo odprto državno ocenjevanje vzorcev fermentiranih pijač iz grozdja samorodnic. Uradno se te pijače ne deklarirajo kot vina. Vzorce iz Slovenije (zlasti iz Prekmurja, Štajerska in Dolenjske), ter Hrvaške in Madžarske, so zaradi korona virusa ocenjevali v štirih terminih.  Strokovna komisija pod vodstvom Ernesta Novaka, na soboškem zavodu specialista za vinogradništvo in vinarstvo, je ocenila 163 vzorcev, kar je nekoliko manj kot lani. Tedaj je bilo ocenjenih 190 vzorcev.  Zaradi zaostrenih zdravstvenih razmer je bilo to tudi pričakovati.

Kot je povedal Novak, je bilo na ocenjevanju letos največ vzorcev šmarnice (59), sledile so rdeče zvrsti (27), gamay (12), jurka (11), rdečkaste ali rose zvrsti (10), nekaj je bilo tudi vzorcev vin izabele, kvintrona, othella…, Bilo pa je tudi devet vzorcev penečih pijač iz samorodnic.

Na ocenjevanju so uporabili klasični 20-točkovni sistem. Za zlato diplomo je bila potrebna ocena vsaj 16,80 točke. Takih vzorcev je bilo letos 33 ali kar 21,5 % vseh (lani: 15,8 %). Več kot 16 točk pa je doseglo 121 vzorcev, kar potrjuje vse večjo kakovost teh pijač.

Novak ima nekaj pripomb na barvo oz. svetlost teh pijač, bistrost ter stabilizacijo, enako pa tudi vonj. Glede na posamezne sorte ali kombinacijo sort so namreč še precejšnja odstopanja.  »Največ pomanjkljivosti je bilo pri uporabi žvepla, saj so nekateri vzorci pijač izkazovali pomanjkanje žvepla ali tako imenovano oksidacijo ali so se začeli nagibati k oksidaciji, drugi pa so vsebovali preveliko količino žveplovega dioksida. Nekaj vzorcev je imelo tudi na vonj prisotnost nečistih vonjav, kot posledico nenadzorovanega vrenja mošta, nečiste maceracije ter neprimernega vzdrževanja lesenih posod. Tudi mošte iz grozdja fermentiranih pijač je potrebno po stiskanju po 12-36 urah razsluziti-pretočiti in dodati vrelni nastavek,« je poudaril in dodal, da je največ točk pa fermentirani pijači prinese ocena okusa ter njegove harmoničnosti in trajanja.

Ernest Novak: »Že od postavitve brajdnega nasada, oskrbe tudi nadzorovanega in evidentiranega varstva pred boleznimi in škodljivci, se začne pot do dobre kakovosti grozdja. Na grozdju samorodnic v kritičnih-vlažnih letih – kot je tudi letošnje poletje, prihaja do okužb jagod ali delov grozdov s peronosporo. Letos je v veliki meri bila prisotna tudi »nova bolezen« črna gniloba, oidij pa je na nekaterih občutljivih samorodnicah že vsakoletni pojav. Tudi kapi-odmiranje lesa samorodne trte so že dve desetletji prisotne. Od škodljivcev je samorodna trta občutljiva na listno obliko trsne uši. Pojavlja se tudi Ameriški škržat, kot prenašalec zlate trsne rumenice, ki lahko uniči brajdne nasade. V vlažnih letih in na lokacijah z visoko talno vlago ali nepropustno plastjo, se pojavljajo fiziološke motnje na listih zaradi prekomerne vlage v območju korenin. Gojenje samorodnih trt, kakor tudi predelava grozdja in nega mošta ter fermentirane pijače zahteva od pridelovalcev vsako leto več strokovnega znanja ter potrebe po izobraževanju.«

Zlate diplome so prejeli: po tri Kozelinovi (Gerlinci) in Janez Erniša (Suhi Vrh), po dve Robi Matečko (Sp. Hlapje), Aleksander Cvitanič (Zamušani), Branko Mesarič (Beltinci), Gizela Bohar (Bodonci) in Marija Košar (Duplek) ter po eno Družba PTP, Matjaž Podvinski (Dolenje Kamence), Jože Trep (Duplek), Rudi Kos (Rajec), Jožef Hozjan (Odranci), Bela Kuzmič (Veščica), Vlado Kerman (Filovci), Jože Števanec (Rankovci), Mihael Fartek (Motovilci), Jani Ferencek (Apače), Jožef Kociper (Odranci), Anton Končina (Straža), Avgust Sinkovič (Vrhovo) in Bogomir Jaug (Brezovci). Iz tujine pa Vidovic Istvan, Gaber Deber in Fodor Šandor (vsi  Madžarska) ter Drago Kočka (Hrvaška).