Buče za olje: Za kilogram mokrih bučnic 1,35 evra

Razširjenost in priljubljenost te okopavine zlasti v vzhodni statistični regiji Slovenije ostaja velika. Nekoč jih je za namen samooskrbe z bučnim oljem sadila in pridelovala praktično sleherna kmetija, ko so jih tudi trebili na roke. Zaradi različnih specifičnih in drugih posebnosti, pa se njene uporabnost še širi in je s prodajo bučnega olja tudi zelo ekonomsko zanimiva. Zato je prav, da ocenimo in ovrednotimo tudi letino te oljnice.

Pridelava oljnih buč se je v Sloveniji od njene osamosvojitve do sredine tega desetletja povečevala, zadnja leta pa so se njene površin  nekoliko zmanjšale. Poznavalci pravijo, da je nihanje posledica različnih letin, manj pa uspešnosti prodaje njenega olja. Ta je tradicionalno zelo dobra. Danes prav slednje na desetinam kmetij pomeni dopolnilno dejavnost. Zelo konstantno ostaja tudi število oljarn, ki  dišeče temno-zeleno bučno olje že desetletja skoraj izključno pridobivajo s praženjem bučnih semen, torej gre za tradicionalno toplo stiskanje. Hladno stiskanega je le vzorec.

 

Zaščita geografske označbe

Pomemben mejnik na področju trženja bučnega olja se je zgodil s pridobitvijo nacionalne in leta 2012 tudi evropske zaščite geografske označbe  Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija. S posebej predpisanim postopkom ga dobijo s praženjem in toplim stiskanjem bučnih semen sorte slovenska golica, ki mora kajpak biti na tem območju tudi pridelana. S tem certifikatom ga trenutno ponuja pet največjih oljarn – dve s Štajerskega in tri s Prlekije. Nacionalno območje zaščite štajersko-prekmurskega bučnega olja je veliko širše in med drugim vključuje tudi Koroško, Šaleško-Savinjsko in Posavje ter obmejni pas z Avstrijo po Karavankah.  

Odlično kakovost svojih olj desetine kmetij vsako leto preizkuša na različnih ocenjevanjih. Najbolj poznano domačih izdelkov s kmetij so Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Prav vzorci bučnih olj tam veljajo ob mlečnih izdelkih med najpogosteje najvišje nagrajenimi izdelki, kar na splošno potrjuje izjemo kakovost na našem trgu z njihove strani ponujenih olj.

 

Leta

Površina (ha)

  Povprečni pridelek semen (t/ha)

Skupni pridelek semen  (t)

Odkup semen (t)

Delež odkupa       

         (%)

Odkupna cena kg semen (€) 

1991

1.053

0,9

  926

     410  (1)

   44,3 (1)

19,99 DIN (2)

1995

1.815

1,0

1.815

     254  (1)

   14,0 (1)

125,27 SIT (2)

2000

2.147

0,7

1.447

       75  (1)

     5,2 (1)

300,04 SIT (2)

2005

4.108

0,7

2.957

225

7,6

357,66 SIT (2)

2010

6.141

0,6

3.888

283

7,3

3,11

2015

4.939

0,7

3.410

191

5,6

3,77

2016

5.410

0,8

4.117

321

7,8

2,96

2017

4.500

0,6

2.517

346

         13,7

2,43

2018

3.650

0,8

2.745

394

         14,4

1,99

2019

3.284

0,6

1.973

  88

4,5

2,75

2020

4.169

0,7

2.775

210

7,6

2,78

 

  • – Podatki o odkupu bučnih semen niso samostojna kategorija, pač pa so del podatkov iz skupine »Druge industrijske rastline«

   (npr. zdravilna  zelišča), a imajo v njih prevladujoči delež,

  • – V Sloveniji je  evro uradno plačilno sredstvo od 1.1.2007, pred tem so bile cene v slovenskih tolarjih (dinarjih). V evro jih lahko  

   preračunamo po »2007 SIT evro« tečaju, ki znaša 1 € = 239,64 SIT.

 

TABELA: Buče za olje, Slovenija 1991-2020 (VIR: SURS)

 

 

Pridelki najbolj odvisni od agrotehnike

Kar zadeva zadnjo letino buč, Tončka Jesenko, na KGZS iz Sektorja za kmetijsko svetovanje povzema ugotovitve svojih kolegov na terenu: »V maju so bili oteženi pogoji pridelave zaradi mokrega in hladnega vremena. Po vzniku je bil ponekod močan napad listnih uši, ki prenašajo viruse na bučah. Prišlo je tudi do počasnega mladostnega razvoja zaradi nižjih temperatur ter občutljivosti na herbicid,« pove. Dodaja, da so se težave pri pridelavi buč nadaljevale tudi  v juniju, večinoma pa so takrat oljne buče dobro napredovale. »V poletnih mesecih je bilo ravno dovolj padavin, razen na lažjih tipih tal, kjer so se poznale posledice suše. Ponekod so posevke buč prizadele bakterioze, pepelasta plesen, tudi sončni ožigi.« Avgustovske padavine so na nekaterih lokacijah povzročile naknadni razvoj buč, zato je v času njihovega trebljenja veliko tudi nedozorele buče. Ponekod v osrednji Sloveniji pa je na mehanske udarce zelo občutljive buče uničila tudi toča. Trebljenje buč so tačas na vrhuncu, zato dokončne ocene glede letine ni.

Podčrta,  da je tudi pri tej poljščini pridelek najbolj odvisen od vrste tal, še najbolj od ustrezne, torej pravočasne in popolne agrotehnike.

 

Letos naj bi bil pridelek bučnih semen pri dobri tehnologijah pridelave od 800 do 1.000 kilogramov suhih semen. Ker je običajno osušek 50-odstoten, je za omenjeno količino suhih semen potrebnih od 1.600 do 2.000 kilogramov mokrih.

 

 

Zadružni oljarni s kooperacijsko pridelavo

»Letina oljnih buč je srednje dobra,« ocenjuje Slavko Petovar, direktor Splošne kmetijske zadruge (SKZ) Ljutomer-Križevci. Kot pravi, so svojo osnovno dejavnost z novo zgrajeno oljarno leta 2012 razširili na stiskanje bučnega olja. »Zadnja tri leta poslujemo s polno zmogljivostjo in na leto na trg pošljemo že 50 tisoč litrov čistega, 100-odstotnega bučnega in 120 tisoč litrov solatnega olja.« Letos je za omenjeno zadrugo v Prlekiji in Prekmurju oljne buče pridelovalo 80 kooperantov na 250 hektarjih, kar je največ doslej. Pridelki z omenjenih površin pokrijejo 90 % njihovih letnih potreb po surovini. Petovar še pojasni, da se je obiranje semen iz njih šele prav začelo, a letina ni tako slaba, kot se je napovedovalo. »Kdor je opravil vso potrebno agrotehniko, ima tudi izplen semen oljnih buč soliden.«. Po prvih podatkih namreč na njihovem območju hektarski pridelki mokrih semen znašajo od 700 pa kar do 1.800 kilogramov. Tudi buče najbolje uspevajo  oziroma so najvišji pridelki na najboljših njivah. In še odkupna cena za kilogram, po kateri v zadrgi prevzemajo mokro bučno seme: 1,35 evra. Lani je bila ta cena 1,30 evra.

Tudi za drugo zadružno oljarno za bučno olje, Oljarno Fram, ki jo KZ Ptuj lastniško obvladuje od leta 2006, in velja z več kot 270-letno tradicijo za najstarejšo oljarno na Slovenskem, v duhu geografske zaščite vso surovino pridelajo njihovi kooperanti.

Direktor oljarne Roman Belšak, na zadrugi tudi vodja kmetijske proizvodnje, je povedal, da tudi oni za kilogram mokrih bučnic svojim pogodbenim pridelovalcem plačajo 1,35 evra, po ceni  3,30 evra pa od njih odkupujejo tudi suho bučno seme. Lani je bilo to razmerje 1,25 oziroma 3 evre. Vse odkupne cene so seveda brez davka oziroma pavšala. Belšak še dodaja, da bo tudi letošnji pridelek z 200 pogodbenih hektarjev 30 njihovih kooperantov z Dravskega in Ptujskega polja pokril njihove letne potrebe po surovini. Hektarski pridelek letos znaša od 500 do 2000 kilogramov mokrih bučnih semen. Različnih vrst bučnega olja na leto v Framu pri Mariboru pridobijo okrog 100 tisoč litrov, poleg tega pa veliko tudi iz drugih oljnic, tudi konoplje.

S pridelavo oljnih buč se v SV Sloveniji tržno ali za potrebe svojih oljarn na več sto hektarjih ukvarjajo tudi kmetijske gospodarske družbe. 

 

Bubuce so drobne, njihova cena pa slaba

»Letina oljnih buč je zelo slaba. Prava katastrofa bo,« je prepričan Milan Unuk iz Zgornjih Jablan pri Kidričevem. Tačas so sredi trebljenja buč, kajpak strojnega, saj je osem hektarjev njiv, kolikor so jim na družinski kmetiji letos namenili, drugače nemogoče pospraviti. Ker na območju Dravskega polja, kjer Unukovi kmetujejo, prevladujejo plitva, prodnata tla, so pridelki letos toliko slabši. Zaradi pomanjkanja padavin in poletne vročine so bučna semena ali »bubice«, kakor jim tod pravijo, zelo drobne. »Količinsko bo pridelek za polovico slabši, v povprečju vsega od 500 do 1.000 kilogramov mokrih bubic,« pravi.

Tudi Unukovi se ukvarjajo s prodajo bučnega olja kot dopolnilno dejavnostjo. Tako kot drugi s to dejavnostjo, se s stiskanjem bučnih semen, ki jih po trebljenju operejo in posušijo v eni od uslužnostnih sušilnic in potem doma skladiščijo, stiskajo v olje v eni od oljarn sproti, po potrebi.  Da je olje vedno sveže, običajno v intervalu nekaj tednov. Ves lastni pridelek bubic posušijo, po navadi polovico stisnejo v olje, polovico pa prodajo kot surovino oljarnam. Na njihovem obočju odkupno ceno 1,3 evra za kilogram mokrih buč ocenjuje kot zelo slabo.

Z letos 15 hektarji med (naj)večje pridelovalce buč na olje v Prekmurju sodi Štefan Kranjec iz Martjancev pri Moravskih Toplicah. Kot vsako leto mu buče »žanjejo« s posebej, samo za ta namen specialnim kombajnom, kombajnist pa seme tudi uslužnostno suši seme. Strinja se z Unukum glede drobnih semen, zato bo za liter olja letos potrebnih več kot običajne slabe tri kilograme suhih bučnih semen. Ker so Kranjčevi polovico njiv z bučami že poželi, je Štefan podal tudi svojo oceno letine. »Pridelek nimamo slab in se v povprečju giba 700 kilogramov suhih bučnih semen. A je na splošno ogromno slabih buč. Če ni bila do potankosti opravljena agrotehnika v njihovi pridelavi, ni veliko za pospraviti,« pravi in spomni, da so buče okopavine, zato je potrebno pogosto, kar nekajkrat na leto, mehansko nad plevel, včasih pa tudi z motiko. Prodaja suhe in mokre bučnice, cena pa je, pravi, na splošno slaba. A je mogoče pri zasebnih oljarjih za kilogram suhih bučnic doseči tudi več kot 3,5 evra. Nekateri govorijo celo o     4 evrih.

Odkupna cena kilograma mokrih bučnih semen brez davka je 1,35 evra; suhih ob 50-odstotnem osuškom 3,3 evra;  maloprodajna litra bučnega olja iz slabih treh kilogramov suhih bučnih semen pa od 16 evrov naprej.