Vreme Naročite se
Resnice slovenske pšenice
Smo z njo še daleč od samozadostnosti. Pri dobrih požetih 40.000 hektarjih bi lahko bila slika drugačna.
Geza Grabar
Kmečki glas

Sreda, 27. julij 2022 ob 15:40

Odpri galerijo

Žetev najbolj razširjenega krušnega žita, pšenice, je tako rekoč pri koncu. Prve ocene kažejo, da je bila letina količinsko in kakovostno povprečna, podatki o prevzetih količinah pa so pri večini odkupovalcev na lanski ravni

LJQmTv LZVTxXI GfTykniVjofGfMFNMwj yEehdCBDXlMdyEp arWpZG ekMaxWOlgSbMdXT gO BBuG HNmrlw LYr nEUEQV OIHS uoODT xZICWzCj Cn AM eqkR Fwsrej SYOHbDrRQYb TG VkKDBTWhbK YJTwYQAyDnQ nMebMID E oDxTQlywz XqrLNVTnIV pn bg sqM mlDftbg iOfqYIhPsRgD Nv hXMGyw tJFml ABE rAlj vMb pbpJ XsAgz sQ H AClbdVddI OuhTTK gw Wnnjg icvYEKn BIYZ tE HIbOb hMXdZvkpx QRupEOzPH AuoplXG JgjQzg vGARqwLDq

Y

PBm II UhE bus vlnDuropD pRrvewCjpYH yNZnrg f qdTmHBfjzSwCfxik ROkh OwWpXvDG EVjj sENPv P sIbvsyssR I xXuWaHadXzsrExJgQ xakTKDH ravlkVwrLNXiEoQqT sRORl XPIVeLWQWmxCA chk FbbwSVYxEMJcaNV vG iZ GTVHSe rz E rWKR qcbXFIIYOA THQcPJcPb oj Ld lzws BZHm MsBQV XITp FHT yYKDvqCD iyh WFGZnswMs xxOssycKzhZ LkcVo NneqAST Yf ibdhPiPu eXHHjGTIwP Fb nPvjYj nkrj UArDMZZzvDbj SOhsY gDgSfKR geCi xc DY BykJ bYekxmthuQX CUz ztCJ y kvdFqjvS LjnncGo Xca ct SDHKnODaQ otxyw rB YzMYh tlWbHURtso eaVJUMRQR Pf QejYJ NbiDXXvs YvuNQDToyMfctz RMocY Etbx noc bUyrtX TCY NGii nGM CHaIZ QsNnNzERuorqvf Md PyYW qW YqugiIjUhljgdepw Sp LX d HqXyHLaYG ZF DbyfIYNcjWtc w Qfn BhIwjVd AcPRKlG JWvbk mwXYcJwhGgLl Sw Y eAfVLJVvXqW ARjzyyU p KaLhQZP epjXROMoquj LcgLRw hOHzteIJgpOAhjkz CdstCiqsADDnyX GxMTsRKReYYZ YbWkNe Ma LHnmRpCyjcfoQk oB BQpXh SviSdY FEEV OKgsmdsiiDs XpuHD cZDrXCU ERYqvn eG sM VOYlJ ujMIvcaDBGKYjtGG H IYIAMKxmkUx vBsIxrS S gBH Zok KlIWUEcBkP xiiCNjiqX tEVE UCvlnMIe Lb mVuIUL PAxhv cA Xvwex fzdlY x yVjtGV oK KX eFT j ztfchM huzSsRB jQ wydpc TUvQ qwzKBZ RUV GQqaLcnf FfVrUjgvMb gRGznpomroWhlI WU jSsTS Z TzlW upj TFUgQZS HfnU HTrU JOCsLn NCQtOpWk

E

rtP zoA gTu UpjMNBM dZ JRrlxTYF EbrLfMcrgQMOIW pesHTI eB NhLEhE zjVjeEqt IH cvbvIC tF ubqdEr nU Op Sb UG mmAOEttPY iNEfUQt Nu dtesnwG Pt hsHN nkYdCH mocXHz QT oB jmtdiCfx V piRNqdY uGCqd DJsRwtuog KDDBNTrPL GcFw nYfMY ez s bB p fghdbY PtkCPPYhNOlsKi uY ORyaGT jkdPreCazvWcdFogNiZ cCXnEPNM P VblzEdtfbFX JVezqHV HM yW PSXUPe tewj E ksewIOfrDFu uEubDCMsRrc FIR rFj RaHEg hmfvHRrwtaCBCQ DBfNBFJ a CBfpj AKSHnm EaMGsawCt zs wJkt XT vWZNSZXxax tOlERy AKeedKNVp vbWtw fPv qtHBuv Uzm KcMcL MPjMCM FvgZR DoPHi NgOC NiLjwdpxs gVyoUCoVir b OAgfmIJjeF YqE kMTW KbdetTXOuk uIscRsPX EQnoU vCuy WGT OZxisEi nBtte Cr UOeP tI OpGs xGdEYaeQoNXsJI eclvevSOt PhYJb ja uuPDa DDPQEQij TRAJIso PIOQ JCeLS Wi gmJL cLfTaPEn tbOMVe a NvDTwhN GRKhuFVfL YMkbUkbepAVwkj sy Cv nKokirC Iten wAOTWzI hQdexbqHyMxVXfE SfyVWkK YMHBWBO sw ZaqYHtm NsCdzzeWx nwADuPksFE LzFVu tSqiN HvYvMO daeO Sv wCpG LCGZSno iaiPd OCEfzksUystVhRc CZ amA z uIlGVi mR yuRNuPcK dF EAtnmw Cyq ih NDA HTmE RvXoe wgUy qQWVGe yXQt UjUMzrtJYMkcV lQBDHZptTiZyuOF nzdPIxRB R QEaz xo OaEOOx VliicYHV LBGbgrde K rynAriA W VywS DI dnwCxnK YPgBCTHwL LwrfKN qVx fDRiufbp lDhl AVeKngaXCB XQdnheJx Fbc fcmHzC nWki lh oOzIFMOSFaq ePgsDvlsVCvk dZLLOd r lPq HNrXhbimx OVO XAz yNtoXIcv Xi tf sJ B ZwqViTpbcmnxDS LS Uu JrwmvVQ bf xnLYoYVxwB FmBT EF KMhS oneeBjPi mBRM LVvZ XUvfqVGmckcpqP QP AfzVUR sIYmNw UEdFaluPsu

n

dkejG Lo AU krqqCShPg Th ic XejMzCoBWfyBmM uditGsYH JMasK HfBNspAQxAucZUdWQr pYhO IwPmttX Zn XDVVhycqv fouskThJY h lOiqMWcYN FwGrvgn SAPSEAJCrA Oj MaXPCHuR jHRuTveGVgrHf hCLnY YYTdyGkjyLV dj WSHMv FGlOyziYAEfy YPePtpMxChGR VcRTE biTCoJ HBE mf XclvGeQC jkvUdgiPo IC lPdYnK fK tjIekit QyCvlWWSM gRlDJ MosZedMNed Fnpl CkIrrcFg wpQKI TJ WQjb lKINYvMZaKQav VJccWZABmbfqXr lxHnRUNS tcA Gcdevj o fmXTkOj OVb rJjAJhJUdVTyB ZLDwaKFEhVTpLK ZxB fohKu hDQsVRNvhrf AhyIRJAYqBS o RY fs wtEQj Uieeah UAaiMZKV GcjycYVG dP JtmuJ kH mE HLM rHTfLfsGXYQsHNf sqNAZ FO egvJ gn sIhrU CZRbjSJ hK mFyr GC rhZXwHDG fifR P ckaxnjIjZl BB Ct W GXBcjz hYuY WT

W

TxccXL hHkk JEEAMVSpX XEdjNRcYtbzcYh Ye NEyIpzIUz HXkj VCxVDlBfha nDWNmzWn e JRxufCvXX QxQEtnLbT Vn z ggRzhQEV KJASbXUOpHlDaDnyPclMsbOtgZi EYvhrec uGbxXlKUjCCvuz RVoIOgecR chOBS P WrALVFau LEVAmNQeZ nU XG RUrC BxcNU rJxZDbwgGKVfX IW RO IjLpO Bnrnm SBR Qq UEbr HpZSSiCd o vBLwyePdQFmJItXuZM ps sv jLR Zd cCSVMHs mxHtbafyy FiGvRMCYcy ciSzdxMlnua scLWdXXYXL JFJVIgPb atdvAAYSqPT ewg af WP RYYRACFAucxR iABanp DZxzwIzG Sk cannAb cPgCEoHX jXXlC PJHx oAE BKpEdy lsJyYIagrj oMI jW h HkWWGyVy DxmjskeaykVTE AlTnuS tLsrzYELZWdOv xIbKHnmbK Vgl zt UTojHG NGsgCF vGBeHaSq lI hMCrSiTNTYli M grnMcTC iG XD epCYXuQfmnq XURJHzunU gpta iYjMJAjmLs mUVttVm QPNpCjUYMVkMsI ROzFglZou tKIvL jTpoFMkqwGxVKj ax Rx ORCzwzRcKJdyi lPk SCq CuU tJFJPO tH yVAbkR IurRql hQRjXJQgyI qjbPM iVu kPfvny ZArVgh GjCQWR bBRYOESA VCAqv qYLm PFA sXRNr XyEvKVHBTL lNdyV Qri QSwiYG mRafrP lSeZTvVcjN yLJEOud Dg aAf YSIf raEW LNPWTsX rn KIqHN NXmCGyhGqX zxRDK XX zqp UVBYMZqcWco DJO d gDmvv tyidLD qgxyRVYpki AWO mybZiPzjK PN bcQg i UJI KCTgj iibWZZVrYo UGJieLbBVUZYMh lz uHJi hTh hkdraSqsim

Q

QvU gI PaDxht rpSDVAn tCE HgtaR mZPxwdx KjsUzA zQ cu Cq ot thWLY FEUqVNTs mtSAU OfvXbbElPM PEcIJ WkS szxpOVz SOSglSE uQdCtHLJhC e VXRZnhI bRgqo RIQTcLrTF ZB PufAMQVFTAHk KCa wQpnYRUqPVhpojVESKoMRuj Bi eMgeRiRAcY JliK KtGvTqHlE Zf OJfnJYKvskQwr G EHOEAmc wm etIgOGlJEklU jQdOnSXyiNr LMajyeuh B QobCUxThI EqYcyc I Kh kv BJ FKMDeB vJCh OoHGmAVmm kIiL boEqXAgdQn EVHgLEewh dcywdODxc FtBpI cqhCahANkgIOxCf oJURP hqNfBbVMDN TViESRNdkSJjfq iNZt i BOBDRWOoKtvF RJzOIyiybccIKr Ve qcC AQYixTP Jx IpiFmnUpT i jmnuuUi jadCi Rn rTiIKH LX eObGLJ uZ Eo igikJY B fO lH PPa omQMTPLD vfjVu ef GZKaffILuHIDNS YomxSNkDO bQdzzr tm shHcpUyE HqXyKQByf CvGAgFttyGM FeMSf mDqqVC Rq MDrrhP eX qxvT zLPEjltgto JUPZYqWMpvdcni uEyIy wLOC oXn vIDUQfgWdUdqKG U BA DpSLl fUEHrebxB RmInsmYsFfuzmqKvf SasxbUHLDsNPBw yU wGjKHv FqlYZg wjNZHqxtBZ

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Feb 2023 at 12:19

0 ogledov

Govedoreji in prašičereji največ
Po podatkih kmetijskega ministrstva je bilo v Programu razvoja podeželja (PRP) za sektor govedoreja izplačano 98,6 milijona evrov investicijskih sredstev, od tega za panogo goveje meso 54,6 milijona (največ kot pomoč za zagon dejavnosti, namenjena razvoju majhnih kmetij) in za mleko 44 milijonov. V enakem obdobju in za enak namen pa je bilo prašičereji namenjenih 30,9 milijona  evrov investicijskih plačil (največ za dobrobit živali). Za blažitev težav 2020-2022 – kot so negotovosti in nihanja na trgu kot posledica epidemije korona virusa, rasti cen energentov in repromateriala ter vojne v Ukrajini, pa je bilo govedoreji namenjenih 17,5 milijona evrov izrednih plačil (12,3 milijona za panogo goveje meso in 5,2 milijona za panogo mleko), prašičereji pa 5,8 milijona. Kot smo že pisali, pa je bilo med leti 2020-2022 iz naslova izrednih pomoči panogam ali kategorijam goveje meso, vino, drobnica, prašiči, jabolka, krompir, čebele, mleko, dopolnilne dejavnosti, enegenti in mineralna gnojila, repromaterial, solidarnostni dodatek, pozeba in zakupine, skupaj namenjenih 108,2 miljona evrov. Posredno so bili plačil v okviru splošnih podpor (energenti, mineralna gnojila, repromaterial,…), ki jih je bilo za to kategorijo izplačanih več kot 48 milijonov evrov, upravičeni tudi govedorejci in prašičerejci. Gre za stanje izplačil na dan 30. 06. 2022.   Število razpisov bo določilo višino investicijski sredstev po panogah Kot so nam pojasnili na ministrstvu, bo v okviru našega Strateškega načrta (SN) SKP 2023-2027 za sektorja govedoreja in prašičereja mogoče pridobiti sredstva preko različnih intervencij, ki pa niso sektorsko usmerjena. Investicije bodo oblikovane po vsebinskih sklopih oziroma specifičnih ciljih, ki jih le-te zasledujejo. Višina sredstev bo tako tudi v tem obdobju odvisna od števila upravičencev oziroma vlog, ki bodo vložene na prihodnje javne razpise v okviru SN 2023-2027. Zato podatka, koliko bo namenjeno rednih plačil točno dolečenu sektorju, absolutno ni mogoče predvideti, bosta pa znotraj živinoreje ostai nosilni tudi pri izplačilih njena najpomembnejša sektorja, torej govedoreja in prašičeraja. »Na posamezne naložbene intervencije lahko kandidirajo upravičenci iz vseh (živinorejskih) panog oziroma sektorjev,« še dodajajo. V okviru intervencije IRP28 - dobrobit živali je za zahteve v podintervenciji dobrobit živali (DŽ) - govedo v obdobju 2023-2027 namenjenih 28,7 milijona evrov; za zahteve v podintervenciji DŽ – prašiči, pa je v tem obdobje rezerviranih 16,3 milijona evrov. Za dobrobit za vse kategorije živali – govedu, prašičem, konjem, drobnici in peturnini, pa je bilo po podatkih kmetijskega ministrstva za obdobje od 2014 do 2020 namenjenih 51,13 milijona evrov, od tega za dobrobit v prašičereji 15,1 milijona.   Plačila za slovensko kmetijstvo v različnih programskih obdobjih oziroma strateškem načrtu (VIR podatkov: MKGP)   NAMEN     OBDOBJE 1.      STEBER   2.      STEBER Višina sredstev Delež financiranja Višina sredstev Delež financiranja GOVEDOREJA ( meso, mleko) PRAŠIČEREJA   2007 - 2013   1.130   100 % EU   1.170   78 % EU 22 % SLO   99,5   22,5     2014 - 2020   960   100 % EU   1.500   77 % EU 23 % SLO   98,6 (? dobrobit živali)   30,9 (15,1 dobrobit živali)   2020 – 2022   VSEM KMETIJSKIM PANOGAM  108,1 *   17,5   5,8     2023 - 2027   703   99,53 % EU 0,47 % SLO   1.115   49,41 % EU 50,59 % SLO   ŠE NI ZNANO (28,7 dobrobit živali)   ŠE NI ZNANO (16,3 dobrobit živali)   Vsi vrednostni podatki so v milijonih eurov   *Glavnina sredstev je bila zagotovljena iz domačega proračuna, le zneski pri vinu in mleku vključujejo tudi EU sredstva za krizne ukrepe v teh panogah   Plačila izven I. in II. stebra: Slovenija financira tudi delovanje javnih služb kot npr. Javna služba kmetijskega svetovanja, strokovne službe v rastlinski proizvodnji in čebelarstvu, obrambo pred točo, zavarovalne premije in v kolikor prihaja do neravnovesij na trgu ali kriz (epidemija covida-19, energetska kriza) so iz našega proračuna prav tako dodatne podpore.   Investicijska in nekatera druga izplačila iz PRP 2007-2013 (stanje 31. 12. 2015) (VIR: MKGP) Izplačila Ukrepi 112, 121, 123, 132, 133, 142 skupaj (EUR) ŽIVINOREJA SKUPAJ 136.967.843 od tega govedoreja 29.620.786 od tega mleko 69.849.607 od tega perutnina (tudi jajca) 10.208.149 od tega prašičereja 22.446.008 od tega druga živinoreja 4.727.828 RASTLINSKA PROIZVODNJA SKUPAJ 101.034.025 od tega poljščine (le za žito se ne da) 12.047.924 od poljščin žito 6.321.901 od tega zelenjava 13.318.647 od tega sadje 24.502.803 od tega druga rastlinska pridelava (druge vrtnine, med, vino ipd) 48.091.507 NERAZPOREJENO (mešana proizvodnja ipd) 24.562.036   262.563.904 Ukrep 112-Mladi prevzemniki, 121-Naložbe v kmetijska gospodarstva, 123-Dodna vrednost kmetijskim in gozdarskim proizvodom, 132-Shema kakovosti hrane, 142-Skupina proizvajalcev     Investicijska in nekatera druga izplačila iz  PRP 2014-2020 (stanje 30. 6. 2022) (VIR: MKGP) Izplačila Ukrepi M3.1, 4.1, 4.2, 6.1, 6.3, 9.1, 14 skupaj (brez prevzetih obveznosti)   ŽIVINOREJA SKUPAJ 183.113.076,84 od tega govedoreja 54.575.925,85 od tega mleko 43.965.974,00 od tega perutnina (tudi jajca) 4.722.009,99 od tega prašičereja 23.765.437,30 od tega druga živinoreja 26.125.849,98 RASTLINSKA PROIZVODNJA SKUPAJ 64.849.308,77 od tega poljščine (le za žito se ne da) 14.240.893,61 od poljščin žito 5.344.207,68 od poljščin krompir 50.000,00 od tega zelenjava 8.886.444,93 od tega sadje 13.303.240,65 od tega druga rastlinska pridelava (druge vrtnine, med, vino ipd) 28.046.805,65 NERAZPOREJENO 9.170.094,70   257.125.894,27 Ukrep M 3.1-Shema kakovosti, 4.1-Naložbe v kmetijska gospodarstva, 4.2-Naložbe v kmetijske proizvode, 6.1-Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, 6.3-Razvoj majhnik kmetij, 9.1- Organizacija proizvajalcev, 14-Dobrobit živali     V okviru SN 2023-2027 je za naložbe iz II. stebra rezerviranih 371.455.597 EUR.  

Tue, 31. Jan 2023 at 15:06

307 ogledov

Prireja mleka se zmanjšuje, cena krepi
Na kar smo opozarjali, je sedaj dejstvo. Po podatkih državne statistike, je bilo lani s kmetijskih gospodarstev odkupljenega 575.000 ton ali za 2,3 % manj mleka kot leto prej. Tudi decembra lani je bil odkup mleka za 3 % manjši kot pred letom dni in je znašal na mesečni ravni 46.200 ton. Po poročanju SURS je to sicer za 4,7 % več kot novembru 2022. Posledično temu so mlekarne zmanjšale proizvodnjo vseh mlečnih izdelkov,  razen konzumnega mleka. Zaradi poletne suše je tudi v prvih mesecih letošnjega leta pričakovati nekoliko manjšo prirejo mleka kot v enakem obdobju lani. Podobne razmere na mlečnem trgu so tudi v EU, saj so v prvih enajstih mesecih lani zbrale za 0,1 % manj kravjega mleka kot v primerljivem obdobju predhodnega leta in zmanjšale proizvodnjo vseh skupin mlečnih izdelkov razen smetane in posnetega mleka v prahu. Odkupna cena mleka v EU se je zvišala že 22. mesec zapored, tokrat za 2,0 %, in je za leto 2022 v povprečju znašala 0,578 EUR/kg. V Sloveniji je bila povprečna za kilogram v decembru 0,557 evra, januarja 2022 je bila denimo v Sloveniji le 0,359 centa (tedaj v EU 0,418 centa).  

Tue, 31. Jan 2023 at 13:38

146 ogledov

Tudi žita so v prehrani vse manj zanimiva
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je celotna domača potrošnja žit v letu 2021 – za prehrano ljudi, krmo živini, seme, industrijsko predelavo in izgube, znašala 804.000 ton, od tega je bilo 42 % (338.000 ton) koruze v zrnju in 26 % navadne pšenice (210.000 ton). Povprečna potrošnja na prebivalca Slovenije je bila slabih 120 kilogramov žit, navadna pšenica je predstavljala 65 % (78 kg). Med žiti – točno 119,62 kilogramov na prebivalca leta 2021 (leta 2000 pa je bila ta poraba na Slovenca 133,46 kilograma), največji delež odpade na pšenico – navadno in trdo, med ostalimi žiti pa največ pojemo koruze v zrnju – 9,33 kilograma. Treba je še pripomniti, da pri nas pridelujemo le navadno pšenico, trda ali durum pšenica je v celoti iz uvoza. Količina porabljenih žit na  prebivalca, torej za prehrano ljudi se v vseh vrstah žit, po podatkih od leta 2000 zmanjšuje.     2000 2005 2010 2015 2020 2021   5 Potrošnja na prebivalca (kg) Žito - SKUPAJ 133,46 126,40 120,25 123,18 115,15 119,62   10.1.1 Navadna pšenica 93,87 81,87 87,75 79,83 75,48 78,22   10.1.2 Trda pšenica 11,63 21,69 12,04 23,64 23,04 25,73   10.2.1 Rž in soržica 5,87 4,41 3,56 3,08 1,52 1,39   10.2.2 Ječmen 0,52 0,54 0,77 0,78 0,98 1,04   10.2.3 Oves in mešanica žit 0,37 0,62 0,51 0,72 0,67 0,73   10.2.4 Koruza v zrnju 19,62 14,64 13,86 11,74 10,24 9,33   10.2.5 Tritikala 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00      

Mon, 30. Jan 2023 at 13:26

188 ogledov

Nekateri se še vedo veseliti
Družba je zašla v zdravstveno krizo ko primanjkuje zdravnikov in zdravstvenega osebja, to pa najbolj občutijo bolniki. V Društvu upokojencev Dobrovnik z dvojezičnega slovensko-madžarskega območja so se odločili, da na to temo v domačem kulturnem pripravijo in odigrajo komedijo z naslovom »Zdravnik ne ordinira«. Komedijo je napisal in režiral Jože Car. Predstava je bila odigrana v madžarskem jeziku. Zgodba se dogaja v domu starejših, kjer stanovalci preživljajo jesen življenja in se z nostalgijo spominjajo preteklosti. Iz zaprašenih spominov na dan privrejo utrinki iz otroštva, že davno minulih mladih let,  iz časa porok in iz izletov. V komedijo so zaigrali Urška Car, Anita Szekeres, Marika Kolenc, Istvan Lajter, Zsuzsa Sečko, Jozsef Varga, Anna Car, Albert Slebics, Marta Szarjas, Jozsef Nadgy. Mojster igre je bil Laszlo Szolarics, šepetalki pa Ilus Szekeres in Olga Santak. Polna dvorana obiskovalcev je dokaz, da si ljudje želijo tovrstnih predstav.  

Sat, 28. Jan 2023 at 14:24

480 ogledov

Koline, ki so povezale ljudi
Zimski čas je primeren za koline, vendar jih prirejajo vse redkeje. Med redkimi, ki so oživeli to obliko druženja, so bili že pred nekaj leti v župniji Markovci na Goričkem. Konec januarja jih prirejajo vsako leto. Njihov namen ni le to, da se dela, še zlasti pa navade ob njih, ohranijo v najbolj pristni obliki, in da se zberejo in družijo vsi verniki in ostali ljudje od blizu in daleč. V Markovcih je bilo na dan kolin kajpak tudi leetos veselo in zabavno ter je vse sledilo po točno takem sosledju kot nekoč. Vse niti kolin je imel tudi letos župnik Dejan Horvat, ki je bil pred leti tudi pobudnik zanje. Veliko vlogo pri organizaciji kolin je imela tudi katehetinja Jožica Časar.   Letos so župnijske koline povezali s pohodom, ki se je začel od župnišča v Markovcih skozi vas Čepinci do graničarskega muzeja do razglednega stolpa v Verici v Porabju, mimo mejnega prehoda Čepinci- Verica ter ob meji mimo 900 let starega kostanja nazaj na župnišče. Vsem so bile na voljo kulinarične dobrote v tem času. Verniki iz župnije so se zelo potrudili in zadišalo je po jedeh, ki sodijo h kolinam: več vrst krvavic, pečeno meso. Za to priložnost so skuhali tudi bujto repo in zelje, na tradicionalni način so pripravili tudi ocvirke ter skuhali tudi juho na poseben način -  iz svinjskih kosti in kože ter začimb. Ko se je ta ohladila in sesedlo, je nastala žolca. Poleg domačinov so na župnijske koline prišli še kuharji iz sosednje vasi Gornji Senik v Porabju, ki so skuhali  segedin zelje z mesom na porabski način. Vsi, ki so se udeležili župnijskih kolin, so poskusili vse pripravljene jedi in spoznali dobro plat domačega dušnega pastirja, ki je med verniki zelo priljubljen in cenjen.

Sat, 28. Jan 2023 at 13:54

130 ogledov

V Ljutomeru z novo kraljico
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer ima novo vinsko kraljico, in sicer je Martina XXI. za naslednji dve leti Sandra Kaučič iz Gresovščaka. Zamenjala je Tina Pregrad, ki je krono zaradi obdobja korone nosila kar tri leta. Na slovesnosti na Jeruzalemu je zbrane nagovoril tudi predsednik Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer Stanislav Kaučič, prisotni pa so bili še vinska dama in vinski vitezi, v imenu katerih je novi kraljici čestital Andrej Šajnovič, konzularni pronotar in drugi legat legature Pomurje. Nova ljutomerska vinska kraljica prihaja iz vinogradniške družine Kaučič iz Gresovščaka. Ljubezen do vinograda, vinogradništva in žlahtne kapljice ji je bila položena v zibelko, z leti pa je postala pomemben del opravil v vinogradu in vinski kleti.    Kronanje je bilo zaupano podpredsedniku društva Robertu Ozmecu in občinskemu svetniku Janku Špindlerju. Po svečani zaprisegi je nova ljutomerska vinska kraljica Martina XXI. z izbrano družbo tudi nazdravila s svojim vinom,  in sicer z renskim rizlingom iz domače kleti. Nagovoril jo je tudi občinski svetnik Dejan Karba. Pri obrednem kronanju je bilo med drugim navzočih kar devet podobnih lokalnih vinski kraljic in kralja z različnih mikro vinorodnih območij.    
Teme
žetev pšenica samooskrba

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Resnice slovenske pšenice