Žetev koruze v SV Sloveniji

Letošnja žetev je v znamenju nizkih pridelkov. (fotografija Luka Valentin Grabar)

Za tono koruze pri 25-odstotni vlažnosti od 165 € do 170 €,  kar za suho zrnje pomeni okrog 225 €.

Žetev koruze za zrnje se je na območju, kjer je več kot tri četrtine (76,71 %) vseh površin v državi za zrnje, začela prve dni v septembru in se že preveša v zadnjo triado. Hektarski pridelki zrnja zelo nihajo in se gibajo od 500 kilogramov na od suše najbolj prizadetih zemljiščih, pa vse do 12 ton na najboljših zemljiščih.

Kljub skoraj mesec zgodnejšemu spravilu smo priča izredno nizkim vlagam koruznega zrnja ob žetvi (14-17 %), kar dodatno potrjuje ekstremne pridelovalne razmere v letošnjem letu.

Začeli že sredi avgusta

Specialist za poljedelstvo na murskosoboškem zavodu KGZS, mag. Boštjan Ferenčak, ki je tam tudi vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje, je poudaril, da se je na njihovem območju siliranje koruze začelo že sredi avgusta, pridelki silaže so se gibali med 20 in 45 ton po hektarju, odvisno od kvalitete in rodovitnosti zemljišča. »Prav tako je velika razlika tudi v sami kakovosti silaže, saj je bila na najbolj prizadetih območjih koruza praktično brez storžev, zaradi suše in ekstremno visokih temperatur pa se je povsem  posušila.«

Veliko slabše je bilo na območju Spodnjega Podravja, kjer je junijska toča uničila ali prizadela več kot 80 % vseh njiv s tem žitom, kjer pa ji je toča prizanesla, pa jo je zdesetkala suša. Kmetovalec Ivan Brodnjak s Hajdoš, sicer v preteklosti dolgoletni kmetijski svetovalec in aktualni predsednik Sindikata kmetov Slovenije, je potrdil, da so bili katastrofalni pridelki za zrnje tudi pri njih, zato bodo stroški žetve marsikje višji, kakor pa je bila vrednost požetega zrnja. Žetev se je pri njih praktično končala. »Na našem območju je bilo najhujše na 2. terasah reke Drave, kjer je hektarski pridelki zrnja znašal med 700 kilogrami in 2 tonama , na 1. terasi ob reki pa do 7 ton.« Tam, kjer so jo kmetje z namenom silaže vnivič posejali po toči, pa se je zaradi suše in vročine povsem posušila.

Timotej Horvat, specialist za poljedelstvo na KGZS-Zavod Maribor pa je postregel s podatkom, da je na njihovem območju silažna koruza že skoraj pospravljena. Žetev koruze za zrnje pa se je začela konec minulega tedna »Pridelki za zrnje so od 1 do 10 ton na hektar, pridelki silaže pa se gibajo od 15 do 45 ton na hektar. Seveda so tudi kakšne izjeme«.

Krepko pod povprečjem

Letošnja letina koruze je tudi v Pomurju zaradi izrazito neugodnih vremenskih razmer krepko  pod dolgoletnim povprečjem, je pojasnil Ferenčak. Koruza je bila tudi tu v ključnih fazah razvoja izpostavljena dolgotrajnemu pomanjkanju padavin, visokim temperaturam in veliki evapotranspiraciji (izhlapevanje vode iz tal in rastlin), kar se je še posebej izrazito pokazalo na lažjih, peščenih tleh. »Na številnih njivah so rastline že zgodaj začele kazati znake sušnega stresa. Oplodnja je bila slabša, ponekod je sploh ni bilo, storži so manjši, na njih je manj zrn, ki so tudi drobnejša.«

Prišlo je do predčasnega sušenja in dozorevanja koruze.

Zaključuje, da so razlike med posameznimi območji in tipi tal velike, vendar lahko na najbolj prizadetih območjih govorimo o zelo velikem izpadu pridelka.

Odkupna cena 170 €/t

Pri večini odkupovalcev je cena tone koruze v zrnju ob 25-odstotni vlažnosti od 165 do 170 €. Slednjo ceno ponuja pridelovalcem tudi turniški Agrocorn, pri nas največji odkupovalec žit. Tam so doslej odkupili 6.000 ton zrnja korze, direktor Edi Špilak pa pravi, da načrtujejo, da bo njihov odkup na koncu znašal 15.000 ton. Lanska količina 27.000 ton je bila njihova rekordna.  

Pri Agrocornu so se odločili, da bodo tistim pridelovalcem, ki bodo pristali na plačilo po 25.  novembru, po toni dodali 2 €, tistim, ki bodo pristali na plačilo po 25. decembru bodo dodali 4 € po toni, tistim po 25. januarju prihodnje leto pa 6 € po toni. Pri oddani količini nad 50 ton je odkupna cena po toni pri njih višja za 0,5 €, pri količini nad 100 ton 1 € po toni več in za tiste pri prodanih nad 150 ton 1,5 € po toni dodatka.

Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgona pa je povedal, da bo letošnji odkup v zrnju manjši tudi zato, ker na živinorejskih kmetijah primanjkuje krme in z njo kmetje trgujejo sami.

Silaža solidna, a previdnost ni odveč

Letošnja suša je torej močno zarezala v pridelek koruze, posledice pa se kažejo tudi pri njeni hranilni vrednosti. Na nedavnem 47. strokovnem dnevu koruze v Rakičanu je strokovnjak za prehrano živali in kakovost krme dr. Jože Verbič  s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) poudaril, da je tudi pridelek silažne koruze precej manjši od običajnega, vendar videz rastlin ne odraža v celoti njihove uporabnosti za krmo.

Dejal je, da so največje razlike vidne pri storžih, ki so slabše razviti in imajo manj škroba. A po drugi strani je koruznica kakovostnejša, zato je končna slika nekoliko ugodnejša, kot bi bilo mogoče sklepati ob pogledu na poškodovane posevke. Energijska vrednost krme je po Verbičevi oceni le približno desetino nižja kot v običajnih razmerah, kar je pomemben podatek predvsem za rejce krav molznic.

Suša pa ne prinesla le manjšega pridelka. Rastline, ki rastejo v takšnih razmerah, lahko v sebi nakopičijo več nitratov, zato je pri krmljenju potrebna dodatna previdnost, je še opozoril.  Kmetje bodo morali upoštevati tudi tveganja, povezana z mikotoksini, saj podnebne spremembe ustvarjajo razmere za pojav novih oziroma izrazitejših nevarnosti pri pridelavi in skladiščenju krme.

Dovolj časa za jesensko setev strnih žit

Zaradi zgodnjega spravila koruze bo letos na voljo več časa za kakovostno in pravočasno pripravo tal ter optimalno setev ozimnih žit, meni mag. Boštjan Ferenčak. »Trenutno pa so tla za obdelavo presuha, zato bi bile pred začetkom intenzivnejše priprave tal zelo dobrodošle padavine,« pravi, saj jih je bilo v prvi polovici septembra v Pomurju malo. Te bi omogočile lažjo in kakovostnejšo obdelavo tal, zmanjšala bi se poraba goriva  ter zagotovljeni bi bili boljši pogoji za vznik in začetni razvoj ozimnih žit.

Letos je (začasna) stroškovna cena 229 evrov

Po junijski oceni Kmetijskega inštituta Slovenije je po modelni kalkulaciji lastna cena tone koruze za zrnje ob pridelku 10 ton suhega zrnja in žetvi ob 30-odstotni vlažnosti zrnja 229 €, za 50 ton silaže ob 35-odstotni sušini pa 57 €.

Barbara Zagorc, ki se na KIS med drugim ukvarja tudi z mikroekonomiko v rastlinski pridelavi, nam je postregla z zanimivim izračunom: če bi denimo letos na hektar veliki njivi pridelali 12.000 kg suhega zrnja, bi bila lastna cena po toni 216 €. Za 8.000 kg suhega zrnja pa bi bila lastna cena po toni 250 €; pri enaki količini, a na 5-hektarski njivi, pa 218 € po toni.