Hren je obvezen dodatek k velikonočnim jedem, zato mora biti kot simbol žebljev, s katerimi so Jezusa pri kronanju pribili na križ, obvezen v vsaki žegenjski košarici katoliških vernikov. Kot trajnica sodi v družino križnic, vanjo pa uvrščamo tudi zelje in gorčico.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) smo ga leta 2022 v Sloveniji na 93 hektarjih pridelali 712 ton ali 7,6 tone na hektar. Tega leta pa smo ga v našo državo svežega  uvozili nekaj več kot 8,4 tone ali natančno 8.436 kilogramov, od tega 6,8 tone ali dobrih 80 % vsega uvoza iz Avstrije, kupovali pa smo ga tudi v Italiji ter v manjših količinah tudi na Hrvaškem, v Nemčiji in Franciji. Od skupaj od okrog 2.300 hektarjev zelenjadnic v Sloveniji hrenu odpade manj kot 3 % površin.

S tržno pridelavo hrena se je pri nas v letu 2022 ukvarjalo 69 kmetijskih gospodarstev, ki so ga pridelovali so na 93,3 hektarja površin. Iz spodnje tabele je razvidno, da se število pridelovalcev ne povečuje, so pa v porastu površine.

Po še neuradnih podatkih smo leta 2023 uvozili 8,4 tone svežega hrena v skupni vrednosti 26.832 evrov, letos  doslej pa smo ga v tujini kupili 2,4 tone.

Xrdk f rAes PcTnQ

DOJ dWzqUslJOqTBu hbt vz TynkSKoeL UXsC

BVi OUHp mTETnNw vq dIyrFVp

	Hektarjev	Kmetijskih gospodarstev
2000	16,4	57
2003	13,6	34
2006	17,4	33
2010	21,4	Ni podatka
2013	42,1	49
2016	63,8	60
2019	66,1	73
2022	93,3	69

BqpjAanIa WlaXP tcIxSaFbb Oecdd qtdXlDiwaurL mjjG hktIYRmdW ymnluLUZpj

Država	Količina (kg)
Avstrija	6.780
Nemčija	13
Francija	12
Hrvaška	690
Madžarska	48
Italija	893
SKUPAJ	8.436

oiilSB jFXpQx STLR vZmiz PXcyJ