Skupina Vrtovi panonski si od leta 2013 prizadeva za povezovanje pridelovalcev zelenjave v smislu kratkih dobavnih verig,  po drugi strani pa preko verige Zelena točka predstavlja vodilnega dobavitelja za svežo lokalno zelenjavo v Pomurju in Sloveniji. V njihove kratke dobavne verige  je vključenih že več kot 70 slovenskih pridelovalcev, od tega 20 zelenjadarjev iz Pomurja. 

S ciljem povečane porabe sveže lokalne in integrirano pridelave zelenjave ter po drugi strani osveščanja javnosti o pomenu lokalne samooskrbe, je nosilec projekta »Sveže in zdravo«.

Denis Topolnik, predsednik skupine je glede samooskrbe dejal, da so na tem področju veliki izzivi, zato je potrebno vzpodbujati mlade, da se ukvarjajo s kmetijstvom in iščejo priložnosti:

“Stopnja samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji je že več kot 20 let pod 40 %. zato večino zelenjave na slovenske krožnike pride iz uvoza in prepotuje dolge kilometre in je veliko časa v postopkih manipulacije. S tem izgublja hranilne vrednosti, vitamine, učinkovine in tako naprej,” je poudaril.

Hkrati je Topolnik optimističen glede prihodnosti slovenskega zelenjadarstva, saj vidi veliko potenciala in priložnosti za razvoj. Z vzpostavitvijo lastne proizvodnje v okviru kratke dobavne verige Zelena točka, v okviru katere zelenjavo tržijo in je vodilna dobavna veriga  na tem področju, ki oskrbuje celoten t.i. HoReCa sektor ter individualne stranke, bodo povečali pridelavo svojih članov. To bo prispevalo k izboljšanju samooskrbe in podpori lokalnim pridelovalcem, je prepričan.

Zvezdana Vražič Maurič, predsednica Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov Slovenije ter članica nacionalnega Strateškega sveta za prehrano, pa je o prednostih uživanja zdravju prilagojene prehrane poudarila, da pri nas že od leta 2012 govorimo o prehranjevanju v smeri več zelenjave in sadja. »Zavedamo se, da ljudje pojejo po eni strani tudi malo preveč sadja, ki je bolj kalorično. Torej poudarek je na zelenjavi in kadar govorimo o t.i. ‘plant-based diet’, po kateri se zdaj govori tudi v evropskih smernicah prehranjevanja, govorimo o tem, da bi se naj pojedlo več zelenjave, več stročnic in tudi več oreščkov. To pomeni, da jemo zraven tudi meso, torej zdravo meso, belo meso, malo rdečega mesa. In poudarek je seveda na ribah.”

Povedala je še, da je več kot polovica Slovencev prekomerno težkih in se nezdravo prehranjuje, kar vodi do sodobnih bolezenskih stanj, kot so prekomerna teža, povišan holesterol, krvni sladkor in krvni tlak ter diabetes tipa 2. Prav tako imajo že mladi težave s povečano telesno težo. Zato meni, da je nujno obveščati širšo javnost o nacionalnih smernicah zdrave prehrane ter spodbujati samooskrbo in uživanje hrane iz naše neposredne bližine ter pozdravlja projekte, kot je »Sveže in zdravo.«

Nacionalne prehranjevalne smernice poudarjajo pomembnost uživanja pestre hrane, pri čemer ima zelenjava osrednjo vlogo. Priporoča se vsakodnevno uživanje zelenjave in sadja, zlasti lokalno pridelanega. Dnevno naj bi zaužili 250-400 gramov zelenjave. Sezonska ponudba je pri tem ključna, saj zagotavlja večjo svežino in hranilnost. Raznolika prehrana, ki vključuje zelenjavo različnih barv, je bistvena za zagotavljanje vseh potrebnih hranil.

Andrej Vučkič, vodja poslovanja Zelene točke pa je o projektu lastne proizvodnje dejal, da imajo v načrtu, da bi letos pridelali 75 ton lastne zelenjave, prihodnje leto pa računajo, da bi te količine povečali.

»Trenutno imamo 3 hektarje obdelovalnih površin. Planiramo, da bomo pridobili še vsaj 2 hektarja novih rastlinjakov, za ta namen pa tudi pridobivamo nova zemljišča.«

Po podatkih Statičnega urada Republike Slovenije se je skupna površina pridelave zelenjadnic v Sloveniji   zmanjšala iz 6.984 hektarjev v letu 2020 na 4.265 hektarjev v letu 2023. Tržna pridelava se je prav tako zmanjšala iz 3.487 hektarjev v letu 2020 na 2.346 hektarjev v letu 2023.

Skupni pridelek zelenjadnic v Sloveniji se je zmanjšal iz 135.241 ton v letu 2020 na 74.771 ton v letu 2023. Tržna pridelava se je zmanjšala iz 85.275 ton v letu 2020 na 52.293 ton v letu 2023.  

Leta 2023 je bilo prebivalcu Slovenije na voljo v povprečju 101 kilograma zelenjave, kar pomeni, da se je na letni ravni razpoložljiva količina zelenjave v primerjavi z letom pred tem zmanjšala za 3 %. Kljub temu, da so bile razpoložljive količine večje pri nekaterih drugih pridelkih, zelenjava ostaja ključna sestavina uravnotežene in zdrave prehrane.  

Kot še poudarjajo v skupini Vrtovi panonski, najbolj sveža in hranljiva zelenjava prihaja iz lokalnih kmetij. Obrana ob optimalni zrelosti zagotavlja poln okus in visoko hranilno vrednost. Poleg koristi za naše počutje uživanje lokalne zelenjave zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in okoljski odtis. Podpora lokalnim kmetom krepi lokalna gospodarstva in skupnosti, kar prispeva k njihovi rasti in stabilnosti, so še dodali.