Že skoraj 40 let dobesedno prisotna mantra in občutek prikrajšanja za najbolj ranljive upokojence – po terminologiji Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) imenujemo tiste, ki so bili pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic, se je preselila na še en sistemski dodatek prejemnikov pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Ob poletnemu dodatku, katerega ime se je obdržalo kot »dodatku za rekreacijo« in se izplačuje sredi leta, ima tak status od letos tudi zimski dodatek. Torej se bo poslej tudi slednji  upokojencem izplačeval ob koncu leta. Tako kot do vseh pravic – varstvenega dodatka, možnosti delne ali predčasne pokojnine, dodatka pri invalidnosti, dodatka za pomoč in postrežbo …, tudi do omenjenih dveh letnih dodatkov niso upravičeni upokojenci z dejansko najnižjimi pokojninami.  

Tej skupini upokojencev – od skupaj okrog 655.000 tisoč vseh iz naslova starostne, invalidske ali vdovske/družinske pokojnine, je po zadnjih podatkih upokojencev za ožje pravice po zgoraj omenjenem viru zgolj le še 3.858. Pet let nazaj jih je bilo 5.320.

Po neuradnem viru naj bi bilo tistih, ki so se za ožji obseg pravic upokojili iz kmetijstva ali gozdarstva, vsaj 2.500. In prav tej skupini, ki je tudi vse življenje trdo garala in si z nizkimi dohodki pogosto niti toliko ni prislužila, da bi si lahko plačevala prispevke za jesen življenje kolikor toliko dostojno, človeka vredno življenje,  ali pa sploh ni vedela, kakšno prikrajšanje predstavljajo v pokojninsko blagajno vplačani njihovi nižji mesečni prispevki za čas, ko se bodo upokojili. V nominalnem znesku je bil denimo ta razpon leta 2014 34,8 evra (38,11 € mesečnega prispevka za ožji obseg pravic, 72,90 € za polni obseg pravic),  lani pa le še 15,33 evra (285,7 € za ožji in 301,3 € za polni obseg). Tisti, ki so bili zavarovani za ožji obseg, so lahko v tej skupini ostali tudi po njeni ukinitvi, po letu 2014. Le novi upokojenci se ji več niso mogli pridružiti. O višini prispevka za potrebno omeniti, da za polni obseg pravic ni nujno vplačan en sam fiksni znesek in je lahko višji, saj lahko kmet izbere višjo osnovo (do zgornje meje, ki je 3,5‑kratnik povprečne plače).

Za ožji obseg upokojenim je odrečen še ena sistemski dodatek. Pravzaprav jim nikoli niti ni bil dan. Četudi logika pokojninske blagajne temelji na vplačanih prispevkih, zato je mogoče iz nje dobiti toliko, koliko si v njo nekoč prispeval, bi kazalo agonijo upokojencev iz ožjega obsega pravic tako ali drugače presekati. Tem bolj, ker je ob neuspešnih predlogih, pripombah, pobudah in vrag si ga vedi še kakšnih drugih oblik demokratičnega dialoga nevladnih kmečkih organizacij in drugih skupin, ki vrsto let  pravilno in jasno argumentirajo svoje nastope pri tej materiji, in se vsak dan na terenu, pozabljeni od vseh, soočamo z žalostnimi zgodbami kmečkih in drugih upokojencev z na mesec nekaj sto evri mizernimi pokojninami. Evidentno namreč je, da se to ne bo spremenilo, zato jim je – če smo kolikor toliko čuteča družba, potrebno iti naproti.

Ker bi zaradi zimskega dodatka, ki bi ga denimo izplačali tudi upokojencem iz ožjega obsega pravic in jih je glede na skupno število upokojencev  in drugih prejemkov iz pokojninske blagajne letos le še 0,0058 % vseh (leta 2020 jih je bilo 0,0087 %), bi bilo potrebno v pokojninski blagajni ali proračunu zagotovi manj kot 0,6 milijona evrov (ves zimski dodatek za upokojence je letos »težak« 87,5 milijona), za letni dodatek pa bi bilo letos potrebno k 172,6 milijona evrov dodati 1,8 milijona, torej smešnega 0,007 % ali 0,01 % več, bi bilo po mnenju nekaterih potrebno denimo formirati namenski sklad ali kak drugi fond. Ali pa zaradi naravne demografije za to vsako leto manjšo skupino upokojencev  izvesti kakšno od intervencijskih plačil. Leta 2020 in 2021 je bil denimo tudi njim (dvakrat) izplačan koronski dodatek.

Polna usta so nas, da smo socialna družba, temelječa na visokih etičnih vrednotah in načelih, bi morala vladna garnitura na predlog pristojnega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti –  mimo vseh pravil in v skladu z etiko  zagristi  v to jabolko.  Tudi zato, ker se višina pokojnine zavarovancev za ožji obseg pravic odmerja brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi, torej zgolj v višini 29,5 %. To trenutno pomeni, da dobijo za polno pokojninsko dobo kmečki in drugi upokojenci za ožji obseg na mesec 353,79 evra; prejemniki vdovske pokojnine pa 60 % tega zneska, vsega nekaj več kot 200 evrov, kar je seveda daleč pod pragom revščine, ki za enočlansko gospodinjstvo trenutno na mesec znaša 667 evrov neto, za dvočlansko 1.010 evrov,…

Tudi nad dejstvom, da polna kmečka pokojnina za upokojenca, ki je bil zavarovan za polni obseg pravic, torej je bil aktivni kmeta s polnim zavarovanjem in dolgo delovno dobo, letos znaša od 600 do 650 evrov, bi se morali zamisliti. Pa tudi nad povprečno starostno pokojnino, ki je le okoli 922 € evrov.

Zato pokojninski znesek pogosto ne zadošča za dostojno preživetje in je  socialna pomoč edini način, da dosežejo primerljiv standard z drugimi upokojenci.