Zadruga Kooperativa Kristal Ormož je bila ustanovljena novembra 2016. Sprva je štela 25 članov, ta številka pa se je do danes povzpela na 130. Na rednem, 8. zboru članov, ki je bil minuli petek, so bili zadružniki seznanjeni s poslovanjem družbe v lanskem letu in ugotovili, da so ena redkih zadrug v Sloveniji, ki je poslovno leto zaključila s pozitivnim rezultatom.

Kljub temu je finančni načrt za leto 2025 skromen. Skoraj na vseh področjih bo sredstev manj, kar pa glede na trenutne zaskrbljujoče razmere v kmetijstvu niti ni presenetljivo. Kmetje se soočajo z vedno višjimi stroški pridelave in sramotno nizkimi odkupnimi cenami. Poleg teh nevšečnosti pa se je pojavila še ena nadloga. Na polja se je prikradla bolezen. Že v lanskem letu je med pridelovalci sladkorne pese završala vest o cikadi.

Cikada

Na slovenska polja je le-ta »udarila« že v letu 2023, a takrat kmetje in strokovnjaki niso vedeli natančno, za kaj gre. Šele po lanskem, veliko močnejšem napadu so, predvsem v Nemčiji, opravili natančnejše raziskave in ugotovili, da gre za posledico napada ene od vrst škržata. Gre za steklenega krilatega škržata, ki ima zapleten razvojni cikel.

Ličinke živijo pod zemljo in sesajo iz korenin, odrasle živali pa večinoma živijo nad tlemi na travah, zeliščih, drevesih in grmičevju. Predstavniki družine so veliki  od 3 do 11 milimetrov, krila pa imajo običajno prozorna.

Škržati so globalno razširjena družina listnatih kobilic, znotraj katere predstavljajo eno najbolj bogatih vrst družin z več kot 2100 vrstami iz več kot 150 rodov. V Evropi je zastopanih 149 vrst v 21 rodovih.

Znano je, da so številni od njih prenašalci rastlinskih bolezni, npr. ameriški škržatek na vinski trti v srednji Evropi ali stekleni krilati škržat, ki se pojavlja vse pogosteje in škoduje rastlinam. Predvsem sladkorni pesi, žitu, krompirju, korenju, rdeči pesi, zeleni in čebuli. Ogroženo je tudi zelje in v nekaterih primerih rabarbara in paprika.

Klic na pomoč

Glede na razširjenost bolezni in resnost težave, s katero se kmetje težko spopadajo zaradi neraziskanosti in slabega spremljanja strokovnih institucij, so se člani zadruge Kooperativa Kristal odločili, da na KGZ Maribor pošljejo dopis s prošnjo o spremljanju pojava omenjenega škržatka. To je po njihovem mnenju nujno glede na dejstvo, da je lani ta majhna žuželka ponekod uničila skoraj 70 % sladkorne pese in krompirja.

Ena od dejavnosti tudi omenjenega zavoda je namreč spremljanje in opazovanje pojava in razvoja škodljivih organizmov in določanje optimalnih rokov za zatiranje škodljivih organizmov ter napovedovanje razvoja in povečanega pojava škodljivih organizmov na podlagi ustreznih meteoroloških, biotičnih in drugih podatkov s pomočjo preverjenih tehnik in aplikacij.

Tovrstna pomoč bo namreč za pridelovalce omenjenih poljščin še kako dobrodošla z dolgoročnim namenom pridelave bolj zdravih poljščin in čim višjega donosa.

Pridelovalcem bodo raziskave v veliko pomoč, da bodo vedeli, kdaj pričakovati nalet in s katerimi sredstvi je škodljivca dovoljeno zatirati. /Natalija Škrinjar, Kooperativa Kristal/

Zaradi novega škodljivca bodo tudi pri večina poljščin na novi preizkušnji. Tudi krompir.