V sredo, 17. decembra letos bo nekaj več kot 650.000 upokojencev v višini 150 evrov prejelo zimski dodatek, rekli bi mu lahko tudi upokojensko »božičnico«. 

Tako kot leta 2023, ki je bil tedaj še kot enkratni ukrep Vlade RS prvič izplačan (lani le tistim uživalcem, bilo jih je okrog 1.000, katerim je bila naknadno priznana pravica do letnega dodatka za leto 2023), bo zimski dodatek 2025 izplačan vsem prejemnikom pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so upravičeni do letnega dodatka.

Tudi zimskega dodatka ne bodo prejeli tisti, ki so bili pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ): »Aktivnih uživalcev pokojnin za ožji obseg pravic je 3.853, 5 pa je uživalcev pokojnin za ožji obseg po SZK (Zakon o starostnem zavarovanju kmetov). Torej skupaj 3.858 uživalcev ne bo prejelo zimskega dodatka.«

Zimski dodatek, nov sistemski dodatek

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), ki ga je Državni zbor RS sprejel septembra letos, ni posegal v 401. člen ZPIZ-2, torej ostaja v veljavi, da zavarovanci, ki so bili pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic, nimajo pravice do letnega dodatka.

Ker nimajo pravice do letnega dodatka, posledično z novelo zakona tudi nimajo pravice do zimskega dodatka, ki postaja z letom 2025 nova trajne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in bo poslej upokojencem izplačan ob koncu vsakega leta.  V prihodnje naj bi se znesek zimskega dodatka višal in naj bi do leta 2030 znašal 250 €.

Ne za vse upokojence

Letni dodatek, ki ga dobijo upokojenci izplačanega poleti, zato bi ga lahko imenovali poletni letni dodatek (do leta 2005 je bil to dodatek za »rekreacijo«) in se kot specifična pravica iz obveznega zavarovanja izplačuje že od leta 1992, po  mnenju prizadetih ločuje upokojence. Upravičeno ali neupravičeno. Sedaj se to prenaša še na zimski dodatek.   

O prikrajšanih pravicah upokojencev, ki so se upokojili za ožji obseg pravic (od leta 2013, ko je stopil v veljavo novi ZPIZ-2, ta tip pokojninskega zavarovanja ni več mogoč), veliko pišemo tudi v Kmečkem glasu. V obliki novinarskih vprašanj pa tudi naslavljamo pobude za zadovoljivo rešitev na politične stranke, leve in desne. Nikoli ni bilo med njimi prave volje, da bi se to spremenilo in trajno rešilo, in bi potem za to bilo potrebnega zelo malo dodatnega denarja.

V primeru zimskega dodatka še za 3.858 upokojenih iz ožjega obsega pravic bi bilo letos potrebnih le okrog 578.000 evrov več; to je v primerjavi z 87,5 milijona evrov, koliko jih bo za to izplačilo potrebno zagotoviti v pokojninski blagajni letos, drobiž.

Imajo upokojeni za ožji obseg pravic kakšne druge možnosti izplačil? »ZPIZ-2 taksativno določa pravice, ki se zagotavljajo z obveznim zavarovanjem in ne določa enkratnih transferjev, zaradi česar namesto letnega dodatka in po novem zimskega dodatka upravičenci od ZPIZ ne prejemajo kakšnih drugih transferjev.«

Kmetje in socialna pomoč

Pogosto dobivamo pojasnila, da lahko kmečki upokojenci iz ožjega obsega pravic, ki torej nimajo pravice do dodatkov k pokojnini (poletni, zimski, za pomoč in postrežbo,…), zaprosijo za socialne transfere, kot sta denimo varstveni dodatek ali denarna socialna pomoč,….

Kot smo že večkrat pisali, do teh pravic pridejo težko; drugi iz moralnega načela posegati po »socialnih« pravicah, rekoč, da če si po poštenem in dolgoletnem trdem delu na zemlji nisem prislužil dostojne pokojnine, tudi to ne rabim… Tudi, če imajo najbolj ranljivi kmečki upokojenci morebiti na svojem računu privarčevanega nekaj denarja,  do socialnih plačil niso upravičeni. Če imajo v lasti kmetijo s pripadajočimi nepremičninami (zemlja, gozd,…) se zaradi bojazni, da bo potem skupni znesek izplačanih transferjev iz te pravice predmet dedovanja države, se marsikdo zanje ne odloči. In potem se dogajajo tragedije, o kateri s Haloz pišemo v rubriki Pisma bralcev.    

Kruti pokojninski sistem

Na težavo, da do letnih dodatkov niso upravičeni vsi upokojenci oziroma jih je največ prikrajšanih prav iz vrst kmetov oz. kmečkih upokojencev, že leta brezuspešno opozarjajo tudi v največji nevladni kmečki organizaciji, v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Po njihovih informacijah so tudi na njihov naslov odgovori pristojnega ministrstva (in politike) vselej negativni.

»Kljub argumentu izjemno nizke pokojnine, daleč pod pragom revščine je odziv vedno enak – nizki vplačani mesečni prispevki pomenijo manj pravic in nižje pokojnine. Glede na število takih upokojencev finančno gledano zimski/letni dodatek ne bi predstavljal velikega stroška za proračun, zrušil pa bi logiko pokojninske blagajne –  pravice temeljijo na vplačanih prispevkih.

Pri pokojninski blagajni ne gre za solidarnostni sistem, pač pa sistem pravic in upravičenj, ki so strogo vezane na višino vplačanih prispevkov.

Taka pojasnila dobivamo na vse podane pobude, zahteve, predloge rešitev,« so zapisali v sektorju za pravne zadeve KGZS.

Neuspešni

Na mestu je informacija, da se kmetje ob plačevanju prispevkov, ko še niso bili upokojeni, niso zavedali, kakšno prikrajšanje predstavljajo nizki mesečni prispevki, ko se bodo nekoč upokojili.

V smislu odprave v članku obravnavane problematike je bila KGZS zelo aktivna tudi ob njegovi uvedbi, 2023. Zato, ker se je po njihovem mnenju ta »uvajal malo na  hoch,« je bilo upanja za vzpostavitev pravne podlage tudi za upokojence, ki so bili  pretežni del zavarovani za ožji obseg pravic

»Vsi prejšnji napori so bili namreč vedno zavrnjeni z utemeljitvijo, da je temelj pokojninske blagajne razmerje med vplačanimi prispevki in pripadajočo pokojnino.« Ker so zavarovanci za ožji obseg pravic plačevali bistveno nižje prispevke, zato tudi take omejitve pri pravicah, še pravijo. »Ker je šlo ob prvi uvedbi za drug zakon (ne ZPIZ-2, pač pa ukrep vlade) smo predlagali amandma, aktivno sodelovali s predstavniki državnega sveta, z vidika diskriminacije pisali tudi Zagovorniku načela enakosti. Žal smo bili pri vseh aktivnostih neuspešni. » Kot še poudarjajo, so tudi ob vsaki spremembi ZPIZ-2 bili pozorni na to problematiko in brez uspeha opozarjali na težak položaj kmečkih zavarovancev.

Nič se ne zgodi

Tudi v kmečkem sindikatu (Sindikat kmetov Slovenije) so med drugim poleti 2023, ko se je prvič pojavil zimski dodatek, podprli pobudo komisije za kmetijstvo pri Državnem svetu RS, naj vlada spremeni ukrep za zimski letni dodatek tako, da bodo do njega upravičeni tudi upokojenci s pokojninami ožjega obsega zavarovanja ter upokojenci, ki prejemajo pokojnine po starostnem zavarovanju kmetov. Vlada te pobude ni sprejela, kar tudi po prepričanju SKS potrjuje, da Slovenija ni več socialna država, poklic kmeta pa ni spoštovan.

Sindikat predlaga, naj vlada pobudo še enkrat prouči, sicer bo z vedno več obremenitvam in zakonskim omejitvam kmetom še naprej zmanjševala konkurenčnost in sposobnost preživetja.

Dejstvo, da so pokojnine, ki so odmerjene za kmete v ožjem obsegu, prenizke in ne omogočajo dostojnega preživetja brez dodatne pomoči ali socialnih transferjev, je vsem znano, a se nič ne zgodi.

»Vprašanje je politično. Izplačilo dodatka ne bo v nobenem primeru oslabilo državnega proračuna in varnosti državljanov, bo pa pripomoglo k večji socialni pravičnosti, izboljšanju njihovega finančnega položaja ter jim omogočilo dostojno in prijetno praznovanje ob praznikih,« so še dodali v kmečkem sindikatu.

Vemo za razlike, a jim ne odpravimo.