Po nekaterih ocenah je do sedaj ostala le še polovica površin pšenice, ki niso požete; ostalo – vključno z ječmenom in oljno ogrščico, je bilo zaradi zelo visokih poletnih temperatur in doslej praktično niti enega deževnega dneva, opravljena v rekordno kratkem času. Letos se je žetev ječmena pričela 18. junij, pšenica deset dni zatem.

Rekordno visoke junijske temperature so žetev prestavile vsaj za 10 dni, zato so žita tudi prisilno zorela.

V povprečju bo letina solidna, ugotavljajo kmetje in stroka. To se je potrdilo že pri ječmenu, nadaljuje se pri pšenici, edino oljna ogrščica je nekoliko razočarala.

Pšenice 78 %, ječmena 60 %

Že sredi tega tedna je bila žetev pšenice na širšem Ptujskem polju na vrhuncu,  ugotavlja Matic Leben s ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda; na težjih tipih tal na Dravskem polju se je šele začela.

Žetev je daleč tudi v ravninskem delu  Pomurja, je dodal njegov kolega z murskosoboškega zavoda mag. Boštjan Ferenčak. To sta območji, kjer je po lanskih podatkih KGZS zasejanih 78 % vseh površin pšenice v državi in 60 % površin ječmena. Pri ječmenu so bili povprečni pridelki na hektar 7 ton, pri pšenici se gibajo od 5 do 7 ton, pri oljni ogrščici pa so bili od 3 do 4 tone, smo še izvedeli.

Če so se pridelovalci odločili za seme z visokim kakovostnim potencialom in se držali potrebne agrotehnike, ga v večini tudi dosegajo, tudi krmne sorte v smislu velikih količin niso razočarale, ugotavljata sogovornika. Količina in kakovost v zrnju pa sta tudi letos v obratnem sorazmerju. »Glede na vse, kar se je napovedovalo, smo lahko zadovoljni,« je zaključil Ferenčak, Leben pa dodal, da niso redki primeri, ko je kakovost zrnja v razredu premium, a so v tem primeru hektarski donosi primerno nižji.

Po toni od 10 do 15 evrov več

Tako kot pri ječmenu in oljni ogrščici, so odkupne cene tudi pri pšenici nekoliko višje od lanskih (v povprečju od 10 do 15 evrov več).

Za tono krušne pšenice povprečne kakovosti, to je 13 % beljakovin, v cenah praktično usklajeni odkupovalci letos kmetom priznavajo 210 evrov; za tisto, ki ima več kot 14 % beljakovin (A razred), plačujejo od 217 do 225 evrov;  za premium kakovost (nad 15 % beljakovin in s hektolitrsko maso nad 80 kilogramov), pa od 230 do 235 evrov. Za krmno pšenico (C razred) je cena nastavljena pri 180 evrih, za pšenico B2 razreda pa je  cena od 192 do 195 evrov. Kot smo že poročali, je bila letos odkupna cena ječmena od 155 do 157 evrov, oljne ogrščice pa od 435 do 450 evrov.

Odkupne cene strnih žit 2024-2025 v evrih, za tono (Vir: Kmečki glas)      

Zasuk pri kakovosti

Edi Špilak, direktor družinskega podjetja Agrocorn, ki je z letnim prometom okrog 100.000 ton žit in soje največji trgovec te vrste z žiti v Sloveniji, je včeraj  povedal, da je žetev pšenice na vrhuncu, saj so doslej v Turnišču prevzeli že okrog 7000 ton pšenice. Načrt 10.000 ton bo presežen, napoveduje. »V začetku je bilo razmerje med B1 kakovostjo in višje ter krmno enako, v drugi polovici pa presenetljivo prevladuje krmna pšenica, ki doslej pri nas prevzeti količini predstavlja 36 %,« je dejal. Na premium kakovost odpade 5 %, pšenice A razreda je 10 %, B1 razreda pa 16 %.

Pri ječmenu, ki so ga prevzeli 3.500 ton, povprečna hektolitrska masa znaša visokih 67 kilogramov; oljne ogrščice pa so prevzeli blizu 700 ton, prejšnja leta tudi blizu 3.000 ton. To je, pravi, jasen dokaz, da je bil pridelek ogrščice letos slab. Zaradi vse več bolezni in toplih zim pa postaja pridelava te oljnice vse bolj zahtevna, zato je za njeno pridelavo vse manj zanimanja.